Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Neveljaven email naslov