Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
“Ko sem pristala tu notri, sem mislila, da se mi je podrl svet. To ti poruši celo življenje. Tu ti vzamejo čisto vse. Z besedo “svoboda” je povezano čisto vse. Zunaj bi lahko delala, služila, skrbela za vse, tako kot vedno. Ves čas sem mislila, da pridejo sem samo morilci. Ob spremljanju televizije, medijev …. sem ves čas mislila, da zapor kot zapor je samo za tiste, ki naredijo kaj res groznega.” – Nežka (ime je izmišljeno)
Nežka je prišla na Ig na prestajanje dve leti dolge zaporne kazni zaradi obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Njena pripoved je ena od desetih, ki so jih ženske, ki so ali so še vedno na prestajanju zaporne kazni v edinem zaporu za ženske pri nas, zaupale ekipi raziskovalk Deji Crnović, Nini Perger, Jasni Podreka in Darji Tadič pod vodstvom sociologinje in raziskovalke ženskih študij dr. Milice Antić Gaber. Zgodbe so zbrane v knjigi Začasno bivališče Na grad 25 Ig, ki je del projekta Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Sofinancira ga Evropski socialni sklad in je namenjen približevanju ranljivih skupin trgu dela in vključevanju v življenje.
Zadnji dve leti je direktorica edinega ženskega zapora pri nas, ki je dobil mesto v gradu na hribu nad Igom, Tadeja Glavica. Pravi, da se trend zaprtih žensk povečuje, zadnjih deset let se je število podvojilo, v ospredju kaznivih dejanj pa so prav kazniva dejanja zoper premoženje. Med približno sto zaprtimi ženskami je ta hip najmlajša stara 23 let, najstarejša pa 77. Trideset odstotkov vseh ima težave z odvisnostjo. Največ izrečenih kazni je od enega leta do dveh, ta hip najdaljša je 20 let zapora.
Deja Crnovič je ena od avtoric besedila, ki so pripovedi ženskih zapornic zapisale v knjigi Začasno bivališče Na grad 25, Ig. Na pobudo petih raziskovalk se je javilo deset žensk, ki so spregovorile o svoji izkušnji, svoji zgodbi, vse pa so si različne.
“Pogosto se pri ženskih zapornicah zdi, da so se same pripeljale v zapor v želji, da bi obvarovale svoje partnerje in otroke. V resnici pa so bile izrabljene in zdaj nosijo krivdo.” – dr. Milica Antić Gaber
Vsaka podoba, ki jo širimo o zaporu, je tudi podoba o ljudeh, ki so tam. In čeprav so ženske zapornice skupina, ki smo jo odrinili na rob družbe, gre za družbo, katere del smo tudi mi. Njihova usoda je posledica številnih dogodkov pred zaporom, oziroma, kot pravi Nežka, se je njena življenjska zgodba začela že z njenim rojstvom.
Tiste zapornice, ki zunaj nimajo koga, ki bi jim pošiljal denar, so tam v bistveno slabšem položaju, ne glede na to, kakšno kazen za kakšen zločin prestajajo.
“Za mila in higienske pripomočke moramo vlagati prošnje. Veliko je odvisno od tega, ali imaš dovolj denarja. Če nimaš zunaj nikogar, ki te podpira, si adijo. Meni je zapor sicer rešil življenje in verjamem, da bi ga tudi marsikateremu odvisniku ali odvisnici od drog.” – Ajša, nekdanja zapornica
Čeprav sta na lokaciji zavoda za prestajanje kazni zapora na Igu načrtovani prenova in dograditev objektov, pa se najbrž tisti temačni občutek, ki spremlja prihod do graščine na hribu, tudi z novo podobo ne bo spremenil.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
“Ko sem pristala tu notri, sem mislila, da se mi je podrl svet. To ti poruši celo življenje. Tu ti vzamejo čisto vse. Z besedo “svoboda” je povezano čisto vse. Zunaj bi lahko delala, služila, skrbela za vse, tako kot vedno. Ves čas sem mislila, da pridejo sem samo morilci. Ob spremljanju televizije, medijev …. sem ves čas mislila, da zapor kot zapor je samo za tiste, ki naredijo kaj res groznega.” – Nežka (ime je izmišljeno)
Nežka je prišla na Ig na prestajanje dve leti dolge zaporne kazni zaradi obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Njena pripoved je ena od desetih, ki so jih ženske, ki so ali so še vedno na prestajanju zaporne kazni v edinem zaporu za ženske pri nas, zaupale ekipi raziskovalk Deji Crnović, Nini Perger, Jasni Podreka in Darji Tadič pod vodstvom sociologinje in raziskovalke ženskih študij dr. Milice Antić Gaber. Zgodbe so zbrane v knjigi Začasno bivališče Na grad 25 Ig, ki je del projekta Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Sofinancira ga Evropski socialni sklad in je namenjen približevanju ranljivih skupin trgu dela in vključevanju v življenje.
Zadnji dve leti je direktorica edinega ženskega zapora pri nas, ki je dobil mesto v gradu na hribu nad Igom, Tadeja Glavica. Pravi, da se trend zaprtih žensk povečuje, zadnjih deset let se je število podvojilo, v ospredju kaznivih dejanj pa so prav kazniva dejanja zoper premoženje. Med približno sto zaprtimi ženskami je ta hip najmlajša stara 23 let, najstarejša pa 77. Trideset odstotkov vseh ima težave z odvisnostjo. Največ izrečenih kazni je od enega leta do dveh, ta hip najdaljša je 20 let zapora.
Deja Crnovič je ena od avtoric besedila, ki so pripovedi ženskih zapornic zapisale v knjigi Začasno bivališče Na grad 25, Ig. Na pobudo petih raziskovalk se je javilo deset žensk, ki so spregovorile o svoji izkušnji, svoji zgodbi, vse pa so si različne.
“Pogosto se pri ženskih zapornicah zdi, da so se same pripeljale v zapor v želji, da bi obvarovale svoje partnerje in otroke. V resnici pa so bile izrabljene in zdaj nosijo krivdo.” – dr. Milica Antić Gaber
Vsaka podoba, ki jo širimo o zaporu, je tudi podoba o ljudeh, ki so tam. In čeprav so ženske zapornice skupina, ki smo jo odrinili na rob družbe, gre za družbo, katere del smo tudi mi. Njihova usoda je posledica številnih dogodkov pred zaporom, oziroma, kot pravi Nežka, se je njena življenjska zgodba začela že z njenim rojstvom.
Tiste zapornice, ki zunaj nimajo koga, ki bi jim pošiljal denar, so tam v bistveno slabšem položaju, ne glede na to, kakšno kazen za kakšen zločin prestajajo.
“Za mila in higienske pripomočke moramo vlagati prošnje. Veliko je odvisno od tega, ali imaš dovolj denarja. Če nimaš zunaj nikogar, ki te podpira, si adijo. Meni je zapor sicer rešil življenje in verjamem, da bi ga tudi marsikateremu odvisniku ali odvisnici od drog.” – Ajša, nekdanja zapornica
Čeprav sta na lokaciji zavoda za prestajanje kazni zapora na Igu načrtovani prenova in dograditev objektov, pa se najbrž tisti temačni občutek, ki spremlja prihod do graščine na hribu, tudi z novo podobo ne bo spremenil.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Neveljaven email naslov