Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
Pri nakupu mobilnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. To nadomestilo zadnjih deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Za zbiranje in razdeljevanje tako zbranih nadomestil bo odslej skrbela kolektivna organizacija Kopriva, ki je julija letos pridobila dovoljenje za upravljanje te pravice. Kako se bo z zbranimi nadomestili upravljalo v prihodnosti in kam so izpuhtela sredstva za ustvarjalce, ki naj bi v zadnjih desetih letih presegla 10 milijonov evrov?
Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?
Eden od ciljev predloga novega stanovanjskega zakona, ki je prejšnji teden prišel v javno obravnavo, se glasi: varstvo etažnih lastnikov pred upravniki. Po predlogu bi upravnikom večstanovanjskih stavb prenehale pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi jih nadomestili petletni mandati. Upravniki bi bili vpisani v javni register. Bi se jih po novem dalo lažje ali težje zamenjati? Če bi zakon stopil v veljavo, koliko upravnikov bi izpolnjevalo njegove kriterije? Zakaj zakon ne predvideva zavarovanja poklicne odgovornosti upravnika? Ali se bodo zaradi zakona podražile upravniške storitve? V Vročem mikrofonu bomo soočili tri strani: etažne lastnike, upravnike in državo. Maji Derčar so se v studiu pridružili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič in predstavnik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mayr. foto: Pixabay.com
Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC
Kaj se premika na slovenskem nepremičninskem trgu? Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin so objavljeni predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Res veste, koliko je vredna vaša hiša in zakaj je sorodnikovo stanovanje v mestu veliko dražje? Kaj v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnin vas zanima, skrbi? Na vprašanja je odgovarjal Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje na GURS.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Enega največjih uspehov je na letošnjih evropskih volitvah dosegla poslanska skupina Zelenih. Svoj položaj je izboljšala za 24 poslanskih mandatov glede na prejšnje volitve. Kaj je bilo ključno pri tem, da so se Zeleni povzpeli na četrto mesto v Evropskem parlamentu, zakaj jim v vzhodni Evropi še vedno ne uspeva in kaj bo z njimi po brexitu? Sogovorniki: Ska Keller, Magid, Molly Scott Cato, Terry Reintke, Mikulaš Peksa in Luka Robida.
Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …
Uvedba dodatka za delovno aktivnost leta 2012 naj bi motivirala iskalce zaposlitve. Koliko ljudi bo načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost potisnila še globlje v revščino in socialno izključenost? Koliko bo med njimi enostarševskih družin? So za prejemnike denarne socialne pomoči, ki so več let izključeni s trga dela, na mizi sploh kakšne alternative? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo pred razpravo o noveli zakona o socialno-varstvenih prejemkih v parlamentarnem odboru zastavili Valentini Vehovar s pristojnega ministrstva.
Snovi pri predmetih v osnovni šoli je prevec, še posebno matematike v prvem triletju, je prepricana Alenka Knez, inženirka strojništva in upokojena uciteljica strokovnih predmetov na trboveljski srednji tehniški šoli. Razlaga je za otroke prevec abstraktna, ne zajema življenjskih izkušenj, premalo je utrjevanja in premalo ustrezne motivacije, ugotavlja. Na portalu S.O.S. šola, ki ga je ustanovila, pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki, staršem pa svetuje, kako lahko tudi sami naredijo korak v pravo smer.
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo
Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji?
Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.
Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.
Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.
Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.
Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?
Neveljaven email naslov