Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Češka ima najnižjo brezposelnost v Evropski uniji, a tudi številne probleme. Kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak
Novejša zgodovina Češke je drugačna od slovenske. Zaznamovala jo je praška pomlad, nekaj mesecev liberalizacije se je končalo avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet. Prelom je pomenila žametna revolucija leta 1989, kmalu sta nastali dve državi, Češka in Slovaška. Robert Časensky, urednik raziskovalne in reportažne revije Reporter, nekdaj pa urednik osrednjega češkega časnika Dnes pojasnjuje, da so imeli srečo, da je razpad Češkoslovaške po letu 1990 potekal zelo gladko, saj so si delitve države želeli na obeh straneh. “Devetdeseta so bila zelo optimistična leta, velika večina ljudi je verjela, da bomo zahodne države kmalu dohiteli po demokratičnosti in gospodarski razvitosti. To se je izkazalo za težko nalogo, a vseeno so bila devetdeseta a v češki zgodovini najbolj optimistično desetletje,” še pravi Časensky in ocenjuje, da je Češka potegnila nekaj pravih potez, ki so omogočile razvoj države, v primerjavi s Slovenijo, je bilo na primer manj anomalij pri privatizaciji.
“Kar nedvomno delamo prav, je, da smo precej odprto izvozno gospodarstvo z močnimi vezmi z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami Evropske unije. Češkemu gospodarstvu je vstop v EU na dolgi rok zelo pomagal. Uspešna je bila tudi privatizacija v devetdesetih letih, ko smo v nekaj letih celotno gospodarstvo preselili v zasebne roke. Še vedno mislim, da je bil to v tistem času pravi korak.” – Robert Časensky
Sinonim za češko gospodarstvo je seveda avtomobilska tovarna Škoda, ki je tradicionalno priljubljena tudi v Sloveniji. Ob povezovanju z Volkswagnom ji je uspelo obstati in narediti korak naprej. Poleg tega praktično vsak tretji Čeh vozi Škodo. Njen tržni delež se na domačem tržišču sicer počasi znižuje, saj so včasih obvladovali kar 80% domačega voznega parka. A veliko Čehov je oboževalcev Škode in za veliko ljudi je del nacionalnega ponosa.
Za nizko brezposelnostjo se skrivajo nizke plače
Lukaš Kovanda je ekonomist mlajše generacije, je sredi svojih tridesetih let. Dela v investicijskem in analitičnem podjetju Cyrrus. Kovanda je izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti, ta je po podatkih Eurostata celo najnižja v vsej Evropski uniji. Kako je mogoče, da ima Češka le 2,4% stopnjo brezposelnosti?
“Na nizko stopnjo brezposelnosti vpliva več dejavnikov. Sindikati na Češkem so denimo zelo šibki, od devetdesetih je članstvo v njih ves čas padalo. Plače so zato ostale nizke, posledično pa je zaposlenost lahko višja, saj delodajalci nimajo velikih stroškov. Drug razlog je struktura našega gospodarstva in naša lega. Gospodarsko smo država, ki bi morala biti del Nemčije, saj je naša trgovina z Nemci zelo intenzivna, čeprav nimamo evra. Za nemško avtomobilsko industrijo imamo veliko dobaviteljev, Nemčija pa je v zadnjih letih gospodarsko zelo močna, kar se odraža tudi na številu služb na Češkem. Na Češkem skoraj ni brezposelnih, to je zaradi silno močnega ekonomskega stroja, ki se imenuje Nemčija.” – Lukaš Kovanda
Češka ima tako celo za eno-odstotno točko nižjo brezposelnost kot Nemčija, a seveda vse skupaj dobi drug kontekst, ko nizko brezposelnost postavimo ob bok plačam. Po podatkih Eurostata, je povprečna bruto urno postavka na Češkem le 11 evrov, s čemer minimalno zaostajajo celo za Slovaško. Za primerjavo, v Nemčiji je povprečni bruto zaslužek na uro več kot 34 evrov, v Sloveniji pa 17 evrov.
Slovensko in češko gospodarstvo sta si sicer v marsičem zelo podobna – po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imamo skoraj enake davke na delo, obe gospodarstvi se zelo zanašata na izvoz in imata približno enak odstotek BDP uvoza in izvoza, obe v zadnjih letih spet beležita visoko gospodarsko rast (Češka denimo lani 4,3%, Slovenija pa 5%). Češki BDP na prebivalca znaša 36.350€, slovenski pa 34.900€. Je pa tudi kar nekaj pomembnih razlik, omenimo tisto najbolj v oči bodečo – češki javni dolg je skoraj 49% njihovega BDP, slovenski pa 97%. Pri nas se je v času gospodarske krize dolg podvojil, na Češkem ostaja na skoraj enaki ravni. Ekonomist Lukaš Kovanda pravi, da je k temu vsaj delno pripomoglo tudi to, da Čehi še vedno uporabljajo svojo tradicionalno valuto krono.
Politika iz risanke
Če se nam v Sloveniji zdi, da sestavljanje vlade po junijskih volitvah traja predolgo, so na Češkem na novo vlado čakali dolgih devet mesecev po volitvah. Junija je prisegla zelo kompromisna vlada, ki jo vodi 63-letni Andrej Babiš.
Analitičarka Veronika Vichova iz think-tanka European Values razloži, da so tradicionalne politične stranke zašle v krizo, politične debate so se zelo radikalizirale in postale populistične. Tudi na Češkem so velika politična tema begunci in migranti, čeprav jih v državi praktično ni, podelili so le 13 azilov.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je tako z 31% zmagala stranka Ano, ki jo je leta 2012 ustanovil milijarder Andrej Babiš. Ta prav tako kot pred kratkim znova izvoljeni predsednik Miloš Zeman, velja za kontroverzno osebnost.
Nekateri kritični Čehi za predsednika Zemana pravijo, da je češki Trump, no, to bi pravzaprav lahko bil nekoliko bolj uglajeni Babiš, ki pa je sicer milijarder. Veronika Vichova podobo čeških voditeljev povezuje z risankami: “Če sem iskrena, Čehi so zelo nagnjeni k razgradnji vsega, zato ni nič nenavadnega, da je tako uspešen ravno predsednik Zeman, ki se včasih obnaša kot kakšen lik iz risanke. Trump ima med Čehi podoben učinek.”
Poseben fenomen je novi premier, 63-letni Andrej Babiš. Ekonomist Lukaš Kovanda pojasnjuje, da si je Babiš veliko bogastvo nabral v devetdesetih letih. Rojen je bil na Slovaškem, na Češkem je začel poslovati v 90-ih, ko se je po lastnih besedah sprl s takratnim slovaškim voditeljem Mečiarjem. V Pragi je ustanovil podjetje Agrofert in bil zelo uspešen. V tistem obdobju panoge kot je kmetijstvo, niso bile priljubljene med podjetniki, Babiš pa je bil na nek način vizionarski in uspelo mu je zgraditi imperij v kmetijstvu.
“Pri vodenju poslov je brezkompromisen, slovi kot “silak”.” – Lukaš Kovanda o premierju Babišu
Imel je dobre povezave s politiki, po vrsti korupcijskih škandalov v največjih strankah pa se je odločil za neposreden vstop v politiko. V stranko je vložil veliko denarja in bil leta 2013 uspešen na volitvah, takrat je postal finančni minister. Imel je srečo, v času njegovega ministrovanja je češko gospodarstvo začelo rasti. Precej stvari, na katere ni imel vpliva, mu je pomagalo, tako da je veliko ljudi mislilo, da je to njegova zasluga.
Korupcija in politizacija medijev
Seveda tudi na Češkem niso imuni na korupcijo, vanjo so vpleteni tudi oblastniki, pojasnjuje urednik reportažne revije Reporter Robert Časensky: “Korupcija je še vedno težava, v preteklosti pa je bila res velik problem. Obe veliki stranki sta doživeli hude škandale, njuna težava pa je bila, da jih nista skušali rešiti, ampak prikriti, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za priljubljenost novih strank. A tudi zdaj je precej podobno – trenutnega predsednika vlade preiskujejo zaradi zlorabe državnih in evropskih sredstev. Še vedno pa mu zaupa okrog 30% ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Korupcija je torej na Češkem še vedno velik problem.”
Tudi razmere na področju novinarstva in medijev so na Češkem precej zamegljene. Predvsem zaradi vloge premiera Andreja Babiša, ki je istočasno tudi lastnik veliko različnih medijev. V lasti ima recimo najbolj priljubljeno radijsko postajo, dva od petih najbolj popularnih časopisov, njegov vpliv je čutiti v najbolj priljubljenih večernih TV poročilih, Babiš je tudi lastnik ene izmed najbolj priljubljenih novičarskih spletnih strani.
Prihodnost Češke
“Želim si verjeti, da bo Češka čez 10 let v veliko boljšem položaju, kot je zdaj, čeprav je za življenje že zdaj dobra država. Je varna, precej dobro razvita, ima dobre odnose s sosedami. Osebno si želim, da bi Češka ostala v EU, ta pa bi se morala vsaj malo spremeniti.” – Robert Časensky
“Zdaj smo gospodarstvo, usmerjeno v proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, ujeti smo v tako imenovano “past srednjega dohodka”. Nekako moramo uiti iz nje, če ne, bomo ostali država s podizvajalskimi podjetji za nemško industrijo, plače pa bodo še vedno zaostajale za Zahodom.” – Lukaš Kovanda
“Mislim, da ne smemo od demokracije pričakovati samo koristi ampak se moramo do nje obnašati odgovorno. Ne smemo se kar tako vdati, ker je včasih pač težko.” – Veronika Vichova
Češke zastave ob avtocesti
Pot med Brnom in Prago je dolga približno 200 kilometrov. Na tej poti pa je neposredno ob avtocesti zanimivo spremljati skorajda neskončno število jumbo plakatov, na katerih so izključno češke zastave.
“To je zanimiva zgodba. Pred časom je v veljavo stopil zakon, ki zaradi varnosti prepoveduje oglaševanje na velikih plakatih tik ob avtocestah. Lastniki teh jumbo plakatov so po prepovedi na to oglaševalsko površino nalepili češke zastave. Konstrukcij zdaj oblasti ne morejo odstraniti, ker zakon prepoveduje uničevanje nacionalnih emblemov, torej čeških zastav.” – Veronika Vichova
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Češka ima najnižjo brezposelnost v Evropski uniji, a tudi številne probleme. Kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak
Novejša zgodovina Češke je drugačna od slovenske. Zaznamovala jo je praška pomlad, nekaj mesecev liberalizacije se je končalo avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet. Prelom je pomenila žametna revolucija leta 1989, kmalu sta nastali dve državi, Češka in Slovaška. Robert Časensky, urednik raziskovalne in reportažne revije Reporter, nekdaj pa urednik osrednjega češkega časnika Dnes pojasnjuje, da so imeli srečo, da je razpad Češkoslovaške po letu 1990 potekal zelo gladko, saj so si delitve države želeli na obeh straneh. “Devetdeseta so bila zelo optimistična leta, velika večina ljudi je verjela, da bomo zahodne države kmalu dohiteli po demokratičnosti in gospodarski razvitosti. To se je izkazalo za težko nalogo, a vseeno so bila devetdeseta a v češki zgodovini najbolj optimistično desetletje,” še pravi Časensky in ocenjuje, da je Češka potegnila nekaj pravih potez, ki so omogočile razvoj države, v primerjavi s Slovenijo, je bilo na primer manj anomalij pri privatizaciji.
“Kar nedvomno delamo prav, je, da smo precej odprto izvozno gospodarstvo z močnimi vezmi z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami Evropske unije. Češkemu gospodarstvu je vstop v EU na dolgi rok zelo pomagal. Uspešna je bila tudi privatizacija v devetdesetih letih, ko smo v nekaj letih celotno gospodarstvo preselili v zasebne roke. Še vedno mislim, da je bil to v tistem času pravi korak.” – Robert Časensky
Sinonim za češko gospodarstvo je seveda avtomobilska tovarna Škoda, ki je tradicionalno priljubljena tudi v Sloveniji. Ob povezovanju z Volkswagnom ji je uspelo obstati in narediti korak naprej. Poleg tega praktično vsak tretji Čeh vozi Škodo. Njen tržni delež se na domačem tržišču sicer počasi znižuje, saj so včasih obvladovali kar 80% domačega voznega parka. A veliko Čehov je oboževalcev Škode in za veliko ljudi je del nacionalnega ponosa.
Za nizko brezposelnostjo se skrivajo nizke plače
Lukaš Kovanda je ekonomist mlajše generacije, je sredi svojih tridesetih let. Dela v investicijskem in analitičnem podjetju Cyrrus. Kovanda je izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti, ta je po podatkih Eurostata celo najnižja v vsej Evropski uniji. Kako je mogoče, da ima Češka le 2,4% stopnjo brezposelnosti?
“Na nizko stopnjo brezposelnosti vpliva več dejavnikov. Sindikati na Češkem so denimo zelo šibki, od devetdesetih je članstvo v njih ves čas padalo. Plače so zato ostale nizke, posledično pa je zaposlenost lahko višja, saj delodajalci nimajo velikih stroškov. Drug razlog je struktura našega gospodarstva in naša lega. Gospodarsko smo država, ki bi morala biti del Nemčije, saj je naša trgovina z Nemci zelo intenzivna, čeprav nimamo evra. Za nemško avtomobilsko industrijo imamo veliko dobaviteljev, Nemčija pa je v zadnjih letih gospodarsko zelo močna, kar se odraža tudi na številu služb na Češkem. Na Češkem skoraj ni brezposelnih, to je zaradi silno močnega ekonomskega stroja, ki se imenuje Nemčija.” – Lukaš Kovanda
Češka ima tako celo za eno-odstotno točko nižjo brezposelnost kot Nemčija, a seveda vse skupaj dobi drug kontekst, ko nizko brezposelnost postavimo ob bok plačam. Po podatkih Eurostata, je povprečna bruto urno postavka na Češkem le 11 evrov, s čemer minimalno zaostajajo celo za Slovaško. Za primerjavo, v Nemčiji je povprečni bruto zaslužek na uro več kot 34 evrov, v Sloveniji pa 17 evrov.
Slovensko in češko gospodarstvo sta si sicer v marsičem zelo podobna – po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imamo skoraj enake davke na delo, obe gospodarstvi se zelo zanašata na izvoz in imata približno enak odstotek BDP uvoza in izvoza, obe v zadnjih letih spet beležita visoko gospodarsko rast (Češka denimo lani 4,3%, Slovenija pa 5%). Češki BDP na prebivalca znaša 36.350€, slovenski pa 34.900€. Je pa tudi kar nekaj pomembnih razlik, omenimo tisto najbolj v oči bodečo – češki javni dolg je skoraj 49% njihovega BDP, slovenski pa 97%. Pri nas se je v času gospodarske krize dolg podvojil, na Češkem ostaja na skoraj enaki ravni. Ekonomist Lukaš Kovanda pravi, da je k temu vsaj delno pripomoglo tudi to, da Čehi še vedno uporabljajo svojo tradicionalno valuto krono.
Politika iz risanke
Če se nam v Sloveniji zdi, da sestavljanje vlade po junijskih volitvah traja predolgo, so na Češkem na novo vlado čakali dolgih devet mesecev po volitvah. Junija je prisegla zelo kompromisna vlada, ki jo vodi 63-letni Andrej Babiš.
Analitičarka Veronika Vichova iz think-tanka European Values razloži, da so tradicionalne politične stranke zašle v krizo, politične debate so se zelo radikalizirale in postale populistične. Tudi na Češkem so velika politična tema begunci in migranti, čeprav jih v državi praktično ni, podelili so le 13 azilov.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je tako z 31% zmagala stranka Ano, ki jo je leta 2012 ustanovil milijarder Andrej Babiš. Ta prav tako kot pred kratkim znova izvoljeni predsednik Miloš Zeman, velja za kontroverzno osebnost.
Nekateri kritični Čehi za predsednika Zemana pravijo, da je češki Trump, no, to bi pravzaprav lahko bil nekoliko bolj uglajeni Babiš, ki pa je sicer milijarder. Veronika Vichova podobo čeških voditeljev povezuje z risankami: “Če sem iskrena, Čehi so zelo nagnjeni k razgradnji vsega, zato ni nič nenavadnega, da je tako uspešen ravno predsednik Zeman, ki se včasih obnaša kot kakšen lik iz risanke. Trump ima med Čehi podoben učinek.”
Poseben fenomen je novi premier, 63-letni Andrej Babiš. Ekonomist Lukaš Kovanda pojasnjuje, da si je Babiš veliko bogastvo nabral v devetdesetih letih. Rojen je bil na Slovaškem, na Češkem je začel poslovati v 90-ih, ko se je po lastnih besedah sprl s takratnim slovaškim voditeljem Mečiarjem. V Pragi je ustanovil podjetje Agrofert in bil zelo uspešen. V tistem obdobju panoge kot je kmetijstvo, niso bile priljubljene med podjetniki, Babiš pa je bil na nek način vizionarski in uspelo mu je zgraditi imperij v kmetijstvu.
“Pri vodenju poslov je brezkompromisen, slovi kot “silak”.” – Lukaš Kovanda o premierju Babišu
Imel je dobre povezave s politiki, po vrsti korupcijskih škandalov v največjih strankah pa se je odločil za neposreden vstop v politiko. V stranko je vložil veliko denarja in bil leta 2013 uspešen na volitvah, takrat je postal finančni minister. Imel je srečo, v času njegovega ministrovanja je češko gospodarstvo začelo rasti. Precej stvari, na katere ni imel vpliva, mu je pomagalo, tako da je veliko ljudi mislilo, da je to njegova zasluga.
Korupcija in politizacija medijev
Seveda tudi na Češkem niso imuni na korupcijo, vanjo so vpleteni tudi oblastniki, pojasnjuje urednik reportažne revije Reporter Robert Časensky: “Korupcija je še vedno težava, v preteklosti pa je bila res velik problem. Obe veliki stranki sta doživeli hude škandale, njuna težava pa je bila, da jih nista skušali rešiti, ampak prikriti, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za priljubljenost novih strank. A tudi zdaj je precej podobno – trenutnega predsednika vlade preiskujejo zaradi zlorabe državnih in evropskih sredstev. Še vedno pa mu zaupa okrog 30% ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Korupcija je torej na Češkem še vedno velik problem.”
Tudi razmere na področju novinarstva in medijev so na Češkem precej zamegljene. Predvsem zaradi vloge premiera Andreja Babiša, ki je istočasno tudi lastnik veliko različnih medijev. V lasti ima recimo najbolj priljubljeno radijsko postajo, dva od petih najbolj popularnih časopisov, njegov vpliv je čutiti v najbolj priljubljenih večernih TV poročilih, Babiš je tudi lastnik ene izmed najbolj priljubljenih novičarskih spletnih strani.
Prihodnost Češke
“Želim si verjeti, da bo Češka čez 10 let v veliko boljšem položaju, kot je zdaj, čeprav je za življenje že zdaj dobra država. Je varna, precej dobro razvita, ima dobre odnose s sosedami. Osebno si želim, da bi Češka ostala v EU, ta pa bi se morala vsaj malo spremeniti.” – Robert Časensky
“Zdaj smo gospodarstvo, usmerjeno v proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, ujeti smo v tako imenovano “past srednjega dohodka”. Nekako moramo uiti iz nje, če ne, bomo ostali država s podizvajalskimi podjetji za nemško industrijo, plače pa bodo še vedno zaostajale za Zahodom.” – Lukaš Kovanda
“Mislim, da ne smemo od demokracije pričakovati samo koristi ampak se moramo do nje obnašati odgovorno. Ne smemo se kar tako vdati, ker je včasih pač težko.” – Veronika Vichova
Češke zastave ob avtocesti
Pot med Brnom in Prago je dolga približno 200 kilometrov. Na tej poti pa je neposredno ob avtocesti zanimivo spremljati skorajda neskončno število jumbo plakatov, na katerih so izključno češke zastave.
“To je zanimiva zgodba. Pred časom je v veljavo stopil zakon, ki zaradi varnosti prepoveduje oglaševanje na velikih plakatih tik ob avtocestah. Lastniki teh jumbo plakatov so po prepovedi na to oglaševalsko površino nalepili češke zastave. Konstrukcij zdaj oblasti ne morejo odstraniti, ker zakon prepoveduje uničevanje nacionalnih emblemov, torej čeških zastav.” – Veronika Vichova
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
Neveljaven email naslov