Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.
Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Neveljaven email naslov