Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

09.06.2020

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?

Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Prihodnje leto bo minilo petdeset let od izida dela Teorija pravičnosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Rawls svojo teorijo zastavi s hipotetičnim vprašanjem, katere pravice bi sami zahtevali zase in jih priznali tudi drugim, če bi bili prisiljeni ustvariti svoj socialni in politični sistem povsem na novo. Ob tako imenovani “tančici nevednosti” se moramo torej le sporazumeti, kaj je pravično, ne da bi vedeli v kakšnem položaju – reven ali bogat, ženska ali moški, bel ali črn, nadrejen ali podrejen – se bomo znašli v družbi. Miselni eksperiment, o katerem družboslovci razpravljajo že desetletja pa čeprav se zdi, da je samo spraševanje o tem, “kaj je pravično” izginilo s sporeda vsakodnevnih razprav.

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”  

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede, je že ob začetku pandemije zapisala, da nas virus ne bo spremenil, da precenjujemo vpliv pandemije na globalno ekonomsko prihodnost, a je poudarila tudi, da je čas kriz dober čas za premislek o delovanju sistemov in možnih sprememb.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Čeprav smo imeli v času, ko je družbeno življenje zaradi preventivnih ukrepov premagovanja epidemije zamrlo, občutek, da se dogajajo spremembe, lahko že sedaj vidimo, da se je življenje vrnilo v utečene smernice in se zdi, kot da se ni zgodilo nič.

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

Že pred nastopom krize je v ospredje stopilo prekerno delo, moderne tehnologije pa omogočajo tudi platformno ekonomijo, ki za delavce v današnjem času ni dobra: “Varnost in fleksibilnost sta dva pola na trgu delovne sile. V zadnjih desetletjih se je dogajala vse večja fleksibilnost, ki ljudem ni bila prijazna. Biti sam svoj šef je negotov položaj samostojnega podjetnika.”

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

Kako bo trg dela v prihodnosti deloval, je tudi politična odločitev. “Pred časom sem prebrala dobro knjigo o razklanih možganih današnjih delavcev. Po eni strani želiš kot delavec vse pravice, standardizacijo in osemurni delavnik, ampak kot potrošnik z veseljem kupuješ tam, kjer je najceneje.”

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

Nekaj pozitivnega pa bi se iz krize vseeno lahko izvilo. Delodajalcem je postalo jasno, da so zaposleni radi sami svoji šefi in ljudi ni potrebno imeti pod fizičnim nadzorom osem ur na dan, da opravijo svoje delo, saj ljudje radi nekaj počnejo in imajo strukturiran čas. Delo od doma bo morda nek obliž na rane prekarizirane delovne sile.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

09.06.2020

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?

Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Prihodnje leto bo minilo petdeset let od izida dela Teorija pravičnosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Rawls svojo teorijo zastavi s hipotetičnim vprašanjem, katere pravice bi sami zahtevali zase in jih priznali tudi drugim, če bi bili prisiljeni ustvariti svoj socialni in politični sistem povsem na novo. Ob tako imenovani “tančici nevednosti” se moramo torej le sporazumeti, kaj je pravično, ne da bi vedeli v kakšnem položaju – reven ali bogat, ženska ali moški, bel ali črn, nadrejen ali podrejen – se bomo znašli v družbi. Miselni eksperiment, o katerem družboslovci razpravljajo že desetletja pa čeprav se zdi, da je samo spraševanje o tem, “kaj je pravično” izginilo s sporeda vsakodnevnih razprav.

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”  

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede, je že ob začetku pandemije zapisala, da nas virus ne bo spremenil, da precenjujemo vpliv pandemije na globalno ekonomsko prihodnost, a je poudarila tudi, da je čas kriz dober čas za premislek o delovanju sistemov in možnih sprememb.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Čeprav smo imeli v času, ko je družbeno življenje zaradi preventivnih ukrepov premagovanja epidemije zamrlo, občutek, da se dogajajo spremembe, lahko že sedaj vidimo, da se je življenje vrnilo v utečene smernice in se zdi, kot da se ni zgodilo nič.

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

Že pred nastopom krize je v ospredje stopilo prekerno delo, moderne tehnologije pa omogočajo tudi platformno ekonomijo, ki za delavce v današnjem času ni dobra: “Varnost in fleksibilnost sta dva pola na trgu delovne sile. V zadnjih desetletjih se je dogajala vse večja fleksibilnost, ki ljudem ni bila prijazna. Biti sam svoj šef je negotov položaj samostojnega podjetnika.”

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

Kako bo trg dela v prihodnosti deloval, je tudi politična odločitev. “Pred časom sem prebrala dobro knjigo o razklanih možganih današnjih delavcev. Po eni strani želiš kot delavec vse pravice, standardizacijo in osemurni delavnik, ampak kot potrošnik z veseljem kupuješ tam, kjer je najceneje.”

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

Nekaj pozitivnega pa bi se iz krize vseeno lahko izvilo. Delodajalcem je postalo jasno, da so zaposleni radi sami svoji šefi in ljudi ni potrebno imeti pod fizičnim nadzorom osem ur na dan, da opravijo svoje delo, saj ljudje radi nekaj počnejo in imajo strukturiran čas. Delo od doma bo morda nek obliž na rane prekarizirane delovne sile.


13.10.2021

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!


12.10.2021

Resno moramo premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.


12.10.2021

Le z drugimi smo lahko projekt krepitve državljanskih in socialnih kompetenc

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


08.09.2021

11. september, 20 let kasneje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek


07.09.2021

Nismo vsi v istem čolnu

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.


31.08.2021

Ne znamo, ne zmoremo ali nočemo vrednotiti potencialov gradov

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.


25.08.2021

Šport je pomemben pri rehabilitaciji in pripomore k boljšemu življenju invalidov

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.


24.08.2021

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.


18.08.2021

Nepripravljeni v novo šolsko leto

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.


17.08.2021

dr. Primož Šterbenc: Afganistan v širšem kontekstu

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.


11.08.2021

Teorije zarote in kriza avtoritet

Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.


10.08.2021

Je tudi v bitki za talente denar najpomembnejša stvar?

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?


21.07.2021

Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!"

Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.


20.07.2021

Begunci in migranti samo še figure na geostrateški politični šahovnici

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.


Stran 14 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov