Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

09.06.2020

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?

Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Prihodnje leto bo minilo petdeset let od izida dela Teorija pravičnosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Rawls svojo teorijo zastavi s hipotetičnim vprašanjem, katere pravice bi sami zahtevali zase in jih priznali tudi drugim, če bi bili prisiljeni ustvariti svoj socialni in politični sistem povsem na novo. Ob tako imenovani “tančici nevednosti” se moramo torej le sporazumeti, kaj je pravično, ne da bi vedeli v kakšnem položaju – reven ali bogat, ženska ali moški, bel ali črn, nadrejen ali podrejen – se bomo znašli v družbi. Miselni eksperiment, o katerem družboslovci razpravljajo že desetletja pa čeprav se zdi, da je samo spraševanje o tem, “kaj je pravično” izginilo s sporeda vsakodnevnih razprav.

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”  

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede, je že ob začetku pandemije zapisala, da nas virus ne bo spremenil, da precenjujemo vpliv pandemije na globalno ekonomsko prihodnost, a je poudarila tudi, da je čas kriz dober čas za premislek o delovanju sistemov in možnih sprememb.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Čeprav smo imeli v času, ko je družbeno življenje zaradi preventivnih ukrepov premagovanja epidemije zamrlo, občutek, da se dogajajo spremembe, lahko že sedaj vidimo, da se je življenje vrnilo v utečene smernice in se zdi, kot da se ni zgodilo nič.

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

Že pred nastopom krize je v ospredje stopilo prekerno delo, moderne tehnologije pa omogočajo tudi platformno ekonomijo, ki za delavce v današnjem času ni dobra: “Varnost in fleksibilnost sta dva pola na trgu delovne sile. V zadnjih desetletjih se je dogajala vse večja fleksibilnost, ki ljudem ni bila prijazna. Biti sam svoj šef je negotov položaj samostojnega podjetnika.”

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

Kako bo trg dela v prihodnosti deloval, je tudi politična odločitev. “Pred časom sem prebrala dobro knjigo o razklanih možganih današnjih delavcev. Po eni strani želiš kot delavec vse pravice, standardizacijo in osemurni delavnik, ampak kot potrošnik z veseljem kupuješ tam, kjer je najceneje.”

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

Nekaj pozitivnega pa bi se iz krize vseeno lahko izvilo. Delodajalcem je postalo jasno, da so zaposleni radi sami svoji šefi in ljudi ni potrebno imeti pod fizičnim nadzorom osem ur na dan, da opravijo svoje delo, saj ljudje radi nekaj počnejo in imajo strukturiran čas. Delo od doma bo morda nek obliž na rane prekarizirane delovne sile.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

09.06.2020

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?

Današnji ekonomski sistem temelji na neenakopravnosti, na velikih socialnih razlikah in na človeku neprijaznih oblikah dela. O (ne)spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji razmišlja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

Prihodnje leto bo minilo petdeset let od izida dela Teorija pravičnosti ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Rawls svojo teorijo zastavi s hipotetičnim vprašanjem, katere pravice bi sami zahtevali zase in jih priznali tudi drugim, če bi bili prisiljeni ustvariti svoj socialni in politični sistem povsem na novo. Ob tako imenovani “tančici nevednosti” se moramo torej le sporazumeti, kaj je pravično, ne da bi vedeli v kakšnem položaju – reven ali bogat, ženska ali moški, bel ali črn, nadrejen ali podrejen – se bomo znašli v družbi. Miselni eksperiment, o katerem družboslovci razpravljajo že desetletja pa čeprav se zdi, da je samo spraševanje o tem, “kaj je pravično” izginilo s sporeda vsakodnevnih razprav.

“Zakaj je pravičnost izginila? Zato ker v tekmi med človeku prijazno skupnostjo in trgom že desetletja zmaguje trg. Zmaguje to, kar se splača, ne to, kar se spodobi.”  

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica sociologije dela na Fakulteti za družbene vede, je že ob začetku pandemije zapisala, da nas virus ne bo spremenil, da precenjujemo vpliv pandemije na globalno ekonomsko prihodnost, a je poudarila tudi, da je čas kriz dober čas za premislek o delovanju sistemov in možnih sprememb.

“Nenadne spremembe, ki so šoki za sisteme, v principu ne morejo spremeniti utečenih, dolgo obstoječih sistemov. Dajejo nam čas, prostor, trenutek in spodbudo za premislek, kaj bi se lahko zgodilo, a ne naredijo tega težkega dela namesto nas. Spremembo lahko nakažejo, a za spremembe, tako dobre kot slabe, potrebujemo veliko časa. Družba se ne spreminja čez noč.”

Čeprav smo imeli v času, ko je družbeno življenje zaradi preventivnih ukrepov premagovanja epidemije zamrlo, občutek, da se dogajajo spremembe, lahko že sedaj vidimo, da se je življenje vrnilo v utečene smernice in se zdi, kot da se ni zgodilo nič.

“En del naših možganov je bil v strahu, spraševali smo se, kaj pa sedaj, če bo to trajalo? Koliko ljudi bo ostalo brez službe? Bom tudi jaz ostala brez službe? Strah je bil del te krize in ta naredi nekaj drugega. Strah ne naredi ljudi zelo polnih poguma, da zahtevajo zelo veliko. Tovrstne utopične spremembe kot so enakopravnost za vse, dostojno delo, človeka dostojna delovna razmerja, zahtevajo močno delavsko stran. Strah me je, da strah ne naredi delavske strani zelo močne.”

Že pred nastopom krize je v ospredje stopilo prekerno delo, moderne tehnologije pa omogočajo tudi platformno ekonomijo, ki za delavce v današnjem času ni dobra: “Varnost in fleksibilnost sta dva pola na trgu delovne sile. V zadnjih desetletjih se je dogajala vse večja fleksibilnost, ki ljudem ni bila prijazna. Biti sam svoj šef je negotov položaj samostojnega podjetnika.”

“Presenetilo bi me, da bi se ta kriza začela razvijati v popolno spametovanje kapitalskih interesov. Odnos med kapitalom in delom je danes zelo spremenjen. Je nekaj, kar nas do kapitala bolj definira in celo naše pravice definira nas status potrošnika.”

Kako bo trg dela v prihodnosti deloval, je tudi politična odločitev. “Pred časom sem prebrala dobro knjigo o razklanih možganih današnjih delavcev. Po eni strani želiš kot delavec vse pravice, standardizacijo in osemurni delavnik, ampak kot potrošnik z veseljem kupuješ tam, kjer je najceneje.”

“Spremenjenega načina odziva na krizo ne vidim kot spremenjenega načina razmišljanja neoliberalnega sistema, ampak kot hranjenje tega sistema z ustvarjanjem zadostne količine potrošniškega denarja. Če daš finančno injekcijo, da se stvari ne spremenijo, nisi spremenil nič sistemskega.”

Nekaj pozitivnega pa bi se iz krize vseeno lahko izvilo. Delodajalcem je postalo jasno, da so zaposleni radi sami svoji šefi in ljudi ni potrebno imeti pod fizičnim nadzorom osem ur na dan, da opravijo svoje delo, saj ljudje radi nekaj počnejo in imajo strukturiran čas. Delo od doma bo morda nek obliž na rane prekarizirane delovne sile.


01.11.2022

Samo dva dneva v življenju sta krajša od 24 ur – rojstvo in smrt

Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.


26.10.2022

Kje je slovenski film?

V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.


25.10.2022

Mikroplastika se zadržuje celo deset kilometrov nad tlemi

Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.


19.10.2022

Cene rastejo v nebo: Črni scenarij ustavljanja proizvodnje

Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.


18.10.2022

Čaka nas epidemija duševnih motenj

Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.


12.10.2022

Cene rastejo v nebo: Inflacija je zarezala v odnose

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.


11.10.2022

Dmytro Khorkin: Ne gremo se proti-propagande ruski propagandi

Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .


05.10.2022

Okoljski in zdravstveni vidik energetske krize

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.


04.10.2022

Populisti v Evropi demokracijo ogrožajo z demokracijo

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.


28.09.2022

Kakšne bodo prioritete inšpektorata za delo med krizo?

Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.


27.09.2022

Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva

Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.


21.09.2022

Cene rastejo v nebo

Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?


20.09.2022

So drva iz državnih gozdov (še) na voljo?

Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.


14.09.2022

Pravno-formalna ureditev dela na domu v praksi še vedno ni enotno urejena

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


13.09.2022

Imperialistična nostalgija

Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.


07.09.2022

Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


06.09.2022

Ali sprejemate kartice?

Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


Stran 9 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov