Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Neveljaven email naslov