Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Neveljaven email naslov