Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
Ljudje se pri prebijanju čez rezilno žico včasih porežejo, zato jim morajo policisti ponuditi prvo pomoč. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj čas pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje
"Za mostom je panelna ograja, ki ima na vrhu žico," opiše prizor v Slavskem Lazu policijski inšpektor na policijski upravi Ljubljana Igor Hrastnik, ki pravi, da državno mejo nadzorujejo skupaj z vojsko, ki policiji zagotavlja tudi opremo. "Skozi te kolute so se dejansko plazili. Ali pa so se po zunanji strani mostu držali za nosila žice in počasi korak za korakom premagovali to oviro. Most je bil že prej zaprt, ker je tako star. Tako slab most je, na njem so ovire, pa so vseeno prišli čez."
Policist in policistka, ki patruljirata v Slavskem Lazu, pravita, da migranti niso nasilni. Ob potrebi pa jim morajo zagotoviti tudi prvo pomoč.
"Opaziš pa pri ljudeh, ki prehajajo mejo, kako vztrajni so. Vse na tem svetu dajo, da pridejo do končnega cilja. Vsak ima svojo zgodbo, ki jo nosi s seboj." – Marjetka Tomazin, policistka na južni meji
Sogovornik, ki se je h Kolpi preselil iz Nemčije, pravi, da ga prizori, ki jih videva, spominjajo na prizore iz otroštva, ko je gledal Berlinski zid. "Tu je sicer malo bolje, ker se vidi tudi čez ograjo. Ko sem kupoval hišo, ni bilo govora, da bo tu stala rezalna žica. Če bi to vedel, bi si raje poiskal hišo kje drugje."
Domačini opisujejo, kako policisti vozijo ulovljene migrante in jih predajajo hrvaškim kolegom. Do žice ima večina kritičen odnos. "To je Evropa dala denar, naredili pa niso nič. Tisti, ki hoče priti čez, pride v vsakem primeru."
Hotelir Simon Kovač iz Osilnice pravi, da do zdaj ni videl še niti enega migranta. "Turizmu je žica povzročila veliko škodo. Ribiči ne morejo normalno dostopati do vode, kar se zelo pozna v številu prodanih kart. Prej je bilo več kopališč in prostorov za piknik, kjer so se ljudje prej kopali, zdaj pa se več ne morejo. Samo smo imeli tudi zelo lep prostor ob Kolpi, kjer smo prirejali poroke, ki jih zdaj več ne moremo."
Tine Lindič iz Radencev ob Kolpi žico opisuje kot tujek v neokrnjeni naravi. "Veliko vasi nima javne razsvetljave, optike, nekatere nimajo vodovoda, da ne govorim o kakih kolesarskih poteh. Žico pa so postavili, ne da bi pred tem kogar koli kaj vprašali. Da bi kdo kolesaril ob rezilni žici, ne razumem. Letos je bila polna sezona zaradi 'vavčer turizma'."
Večina turističnih delavcev meni, da žica povzroča veliko škodo, govoril pa sem tudi z domačini, ki menijo, da so se turisti navadili, država pa bi morala še zaostriti protimigrantsko politiko. "Vojska je zato, da brani državno mejo. Orbana so tudi kritizirali, ampak zdaj je vse potihnilo in on ima državo zaščiteno," pravi turistični ponudnik, ki prebežnikov sicer ne videva.
Tine Lindič opisuje, kako je nad polnimi kampi območje preletaval helikopter. "Nihče se ne vpraša, koliko stane ta ura letenja. Lovijo nekaj migrantov, pa pridejo dva vojaška in tri marice. Ne vem, koliko je tudi ekonomsko upravičeno, da na tak način loviš ljudi. Kolikor smo videli te ljudi, so vsi prestrašeni. Vidimo, da čez mejo prihajajo ljudje. Čudno pa je, da se domačini bolj bojimo vardistov kot migrantov."
Lindič pravi, da se nam zaradi žice smejejo Hrvati. "Prepustili smo jim Kolpo. Kjer je žica, je Kolpa cela njihova, čeprav je meja uradno na polovici reke. Žica najbolj ograjuje domačine. Vse bolj opažamo, da je to namenjeno nam, ne migrantom." Kritičen je tudi do madžarske politike, ki migrante krivi za vse svoje težave.
Mohammed Rezeq je begunec. V Slovenijo je pred letom in pol prišel iz Gaze. Iz Turčije do Slovenije bi z letalom prišli v nekaj urah, on je potreboval šest mesecev. Vmes je doživel težko prometno nesrečo, ki jo je povzročil tihotapec prenatrpanega kombija. Počutil se je razčlovečenega. Policija je bila nasilna. Na meji z Grčijo je na njih spustila pse. Na Hrvaškem so mu policisti vzeli telefon in čevlje. Nazaj so jih pregnali s streljanjem v zrak. Po enem tednu je spet plačal tihotapcem in poskusil znova. Dva dni so brez primerne obutve in brez vode hodili po gozdu. Slovenska policija jih je dobila med vožnjo. Ko so jih ustavili, je bil 39-letni sogovornik skupaj z mladoletnim prebežnikom stlačen v prtljažnik avtomobila, v katerem je bilo kar devet ljudi.
"Za policijsko nasilje, ki sem ga doživljal na poti, ne krivim policije, ampak evropski sistem. Pot obvladujejo tihotapci z ljudmi. Na poti smo bili dva dneva brez primerne obutve in vode ter takšni hodili po gozdu. Tihotapci so nam dali le klešče za rezanje ograje."
Mohammed je prepričan, da pri vprašanju migracij v prvi vrsti ne gre za varnostno vprašanje, ampak predvsem denar, ki ga države dobivajo iz tega naslova. Devetintridesetletnik se danes uči slovensko in dela kot prostovoljec. Želi prispevati k družbi, predvsem pa, da njegovi otroci ne bi doživljali tega, kar je na begu za življenje doživljal sam.
Slovenska policija je v letošnjem letu obravnavala približno 10.000 nedovoljenih prehodov meje, kar je malo več kot lani. V tej številki se skriva tudi 400 hrvaških državljanov, ki nezakonito prečkajo mejo na morju. Sircev je v zadnjem obdobju zelo malo, največ je državljanov Pakistana. Migrantske poti se v zadnjih dveh letih niso bistveno spreminjale. Mejo prehajajo po težje prehodnih območjih, predvsem po gozdu. Več ljudi je pri prečkanju meje tudi izgubilo življenje.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
Ljudje se pri prebijanju čez rezilno žico včasih porežejo, zato jim morajo policisti ponuditi prvo pomoč. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj čas pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje
"Za mostom je panelna ograja, ki ima na vrhu žico," opiše prizor v Slavskem Lazu policijski inšpektor na policijski upravi Ljubljana Igor Hrastnik, ki pravi, da državno mejo nadzorujejo skupaj z vojsko, ki policiji zagotavlja tudi opremo. "Skozi te kolute so se dejansko plazili. Ali pa so se po zunanji strani mostu držali za nosila žice in počasi korak za korakom premagovali to oviro. Most je bil že prej zaprt, ker je tako star. Tako slab most je, na njem so ovire, pa so vseeno prišli čez."
Policist in policistka, ki patruljirata v Slavskem Lazu, pravita, da migranti niso nasilni. Ob potrebi pa jim morajo zagotoviti tudi prvo pomoč.
"Opaziš pa pri ljudeh, ki prehajajo mejo, kako vztrajni so. Vse na tem svetu dajo, da pridejo do končnega cilja. Vsak ima svojo zgodbo, ki jo nosi s seboj." – Marjetka Tomazin, policistka na južni meji
Sogovornik, ki se je h Kolpi preselil iz Nemčije, pravi, da ga prizori, ki jih videva, spominjajo na prizore iz otroštva, ko je gledal Berlinski zid. "Tu je sicer malo bolje, ker se vidi tudi čez ograjo. Ko sem kupoval hišo, ni bilo govora, da bo tu stala rezalna žica. Če bi to vedel, bi si raje poiskal hišo kje drugje."
Domačini opisujejo, kako policisti vozijo ulovljene migrante in jih predajajo hrvaškim kolegom. Do žice ima večina kritičen odnos. "To je Evropa dala denar, naredili pa niso nič. Tisti, ki hoče priti čez, pride v vsakem primeru."
Hotelir Simon Kovač iz Osilnice pravi, da do zdaj ni videl še niti enega migranta. "Turizmu je žica povzročila veliko škodo. Ribiči ne morejo normalno dostopati do vode, kar se zelo pozna v številu prodanih kart. Prej je bilo več kopališč in prostorov za piknik, kjer so se ljudje prej kopali, zdaj pa se več ne morejo. Samo smo imeli tudi zelo lep prostor ob Kolpi, kjer smo prirejali poroke, ki jih zdaj več ne moremo."
Tine Lindič iz Radencev ob Kolpi žico opisuje kot tujek v neokrnjeni naravi. "Veliko vasi nima javne razsvetljave, optike, nekatere nimajo vodovoda, da ne govorim o kakih kolesarskih poteh. Žico pa so postavili, ne da bi pred tem kogar koli kaj vprašali. Da bi kdo kolesaril ob rezilni žici, ne razumem. Letos je bila polna sezona zaradi 'vavčer turizma'."
Večina turističnih delavcev meni, da žica povzroča veliko škodo, govoril pa sem tudi z domačini, ki menijo, da so se turisti navadili, država pa bi morala še zaostriti protimigrantsko politiko. "Vojska je zato, da brani državno mejo. Orbana so tudi kritizirali, ampak zdaj je vse potihnilo in on ima državo zaščiteno," pravi turistični ponudnik, ki prebežnikov sicer ne videva.
Tine Lindič opisuje, kako je nad polnimi kampi območje preletaval helikopter. "Nihče se ne vpraša, koliko stane ta ura letenja. Lovijo nekaj migrantov, pa pridejo dva vojaška in tri marice. Ne vem, koliko je tudi ekonomsko upravičeno, da na tak način loviš ljudi. Kolikor smo videli te ljudi, so vsi prestrašeni. Vidimo, da čez mejo prihajajo ljudje. Čudno pa je, da se domačini bolj bojimo vardistov kot migrantov."
Lindič pravi, da se nam zaradi žice smejejo Hrvati. "Prepustili smo jim Kolpo. Kjer je žica, je Kolpa cela njihova, čeprav je meja uradno na polovici reke. Žica najbolj ograjuje domačine. Vse bolj opažamo, da je to namenjeno nam, ne migrantom." Kritičen je tudi do madžarske politike, ki migrante krivi za vse svoje težave.
Mohammed Rezeq je begunec. V Slovenijo je pred letom in pol prišel iz Gaze. Iz Turčije do Slovenije bi z letalom prišli v nekaj urah, on je potreboval šest mesecev. Vmes je doživel težko prometno nesrečo, ki jo je povzročil tihotapec prenatrpanega kombija. Počutil se je razčlovečenega. Policija je bila nasilna. Na meji z Grčijo je na njih spustila pse. Na Hrvaškem so mu policisti vzeli telefon in čevlje. Nazaj so jih pregnali s streljanjem v zrak. Po enem tednu je spet plačal tihotapcem in poskusil znova. Dva dni so brez primerne obutve in brez vode hodili po gozdu. Slovenska policija jih je dobila med vožnjo. Ko so jih ustavili, je bil 39-letni sogovornik skupaj z mladoletnim prebežnikom stlačen v prtljažnik avtomobila, v katerem je bilo kar devet ljudi.
"Za policijsko nasilje, ki sem ga doživljal na poti, ne krivim policije, ampak evropski sistem. Pot obvladujejo tihotapci z ljudmi. Na poti smo bili dva dneva brez primerne obutve in vode ter takšni hodili po gozdu. Tihotapci so nam dali le klešče za rezanje ograje."
Mohammed je prepričan, da pri vprašanju migracij v prvi vrsti ne gre za varnostno vprašanje, ampak predvsem denar, ki ga države dobivajo iz tega naslova. Devetintridesetletnik se danes uči slovensko in dela kot prostovoljec. Želi prispevati k družbi, predvsem pa, da njegovi otroci ne bi doživljali tega, kar je na begu za življenje doživljal sam.
Slovenska policija je v letošnjem letu obravnavala približno 10.000 nedovoljenih prehodov meje, kar je malo več kot lani. V tej številki se skriva tudi 400 hrvaških državljanov, ki nezakonito prečkajo mejo na morju. Sircev je v zadnjem obdobju zelo malo, največ je državljanov Pakistana. Migrantske poti se v zadnjih dveh letih niso bistveno spreminjale. Mejo prehajajo po težje prehodnih območjih, predvsem po gozdu. Več ljudi je pri prečkanju meje tudi izgubilo življenje.
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
Neveljaven email naslov