Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
Ljudje se pri prebijanju čez rezilno žico včasih porežejo, zato jim morajo policisti ponuditi prvo pomoč. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj čas pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje
"Za mostom je panelna ograja, ki ima na vrhu žico," opiše prizor v Slavskem Lazu policijski inšpektor na policijski upravi Ljubljana Igor Hrastnik, ki pravi, da državno mejo nadzorujejo skupaj z vojsko, ki policiji zagotavlja tudi opremo. "Skozi te kolute so se dejansko plazili. Ali pa so se po zunanji strani mostu držali za nosila žice in počasi korak za korakom premagovali to oviro. Most je bil že prej zaprt, ker je tako star. Tako slab most je, na njem so ovire, pa so vseeno prišli čez."
Policist in policistka, ki patruljirata v Slavskem Lazu, pravita, da migranti niso nasilni. Ob potrebi pa jim morajo zagotoviti tudi prvo pomoč.
"Opaziš pa pri ljudeh, ki prehajajo mejo, kako vztrajni so. Vse na tem svetu dajo, da pridejo do končnega cilja. Vsak ima svojo zgodbo, ki jo nosi s seboj." – Marjetka Tomazin, policistka na južni meji
Sogovornik, ki se je h Kolpi preselil iz Nemčije, pravi, da ga prizori, ki jih videva, spominjajo na prizore iz otroštva, ko je gledal Berlinski zid. "Tu je sicer malo bolje, ker se vidi tudi čez ograjo. Ko sem kupoval hišo, ni bilo govora, da bo tu stala rezalna žica. Če bi to vedel, bi si raje poiskal hišo kje drugje."
Domačini opisujejo, kako policisti vozijo ulovljene migrante in jih predajajo hrvaškim kolegom. Do žice ima večina kritičen odnos. "To je Evropa dala denar, naredili pa niso nič. Tisti, ki hoče priti čez, pride v vsakem primeru."
Hotelir Simon Kovač iz Osilnice pravi, da do zdaj ni videl še niti enega migranta. "Turizmu je žica povzročila veliko škodo. Ribiči ne morejo normalno dostopati do vode, kar se zelo pozna v številu prodanih kart. Prej je bilo več kopališč in prostorov za piknik, kjer so se ljudje prej kopali, zdaj pa se več ne morejo. Samo smo imeli tudi zelo lep prostor ob Kolpi, kjer smo prirejali poroke, ki jih zdaj več ne moremo."
Tine Lindič iz Radencev ob Kolpi žico opisuje kot tujek v neokrnjeni naravi. "Veliko vasi nima javne razsvetljave, optike, nekatere nimajo vodovoda, da ne govorim o kakih kolesarskih poteh. Žico pa so postavili, ne da bi pred tem kogar koli kaj vprašali. Da bi kdo kolesaril ob rezilni žici, ne razumem. Letos je bila polna sezona zaradi 'vavčer turizma'."
Večina turističnih delavcev meni, da žica povzroča veliko škodo, govoril pa sem tudi z domačini, ki menijo, da so se turisti navadili, država pa bi morala še zaostriti protimigrantsko politiko. "Vojska je zato, da brani državno mejo. Orbana so tudi kritizirali, ampak zdaj je vse potihnilo in on ima državo zaščiteno," pravi turistični ponudnik, ki prebežnikov sicer ne videva.
Tine Lindič opisuje, kako je nad polnimi kampi območje preletaval helikopter. "Nihče se ne vpraša, koliko stane ta ura letenja. Lovijo nekaj migrantov, pa pridejo dva vojaška in tri marice. Ne vem, koliko je tudi ekonomsko upravičeno, da na tak način loviš ljudi. Kolikor smo videli te ljudi, so vsi prestrašeni. Vidimo, da čez mejo prihajajo ljudje. Čudno pa je, da se domačini bolj bojimo vardistov kot migrantov."
Lindič pravi, da se nam zaradi žice smejejo Hrvati. "Prepustili smo jim Kolpo. Kjer je žica, je Kolpa cela njihova, čeprav je meja uradno na polovici reke. Žica najbolj ograjuje domačine. Vse bolj opažamo, da je to namenjeno nam, ne migrantom." Kritičen je tudi do madžarske politike, ki migrante krivi za vse svoje težave.
Mohammed Rezeq je begunec. V Slovenijo je pred letom in pol prišel iz Gaze. Iz Turčije do Slovenije bi z letalom prišli v nekaj urah, on je potreboval šest mesecev. Vmes je doživel težko prometno nesrečo, ki jo je povzročil tihotapec prenatrpanega kombija. Počutil se je razčlovečenega. Policija je bila nasilna. Na meji z Grčijo je na njih spustila pse. Na Hrvaškem so mu policisti vzeli telefon in čevlje. Nazaj so jih pregnali s streljanjem v zrak. Po enem tednu je spet plačal tihotapcem in poskusil znova. Dva dni so brez primerne obutve in brez vode hodili po gozdu. Slovenska policija jih je dobila med vožnjo. Ko so jih ustavili, je bil 39-letni sogovornik skupaj z mladoletnim prebežnikom stlačen v prtljažnik avtomobila, v katerem je bilo kar devet ljudi.
"Za policijsko nasilje, ki sem ga doživljal na poti, ne krivim policije, ampak evropski sistem. Pot obvladujejo tihotapci z ljudmi. Na poti smo bili dva dneva brez primerne obutve in vode ter takšni hodili po gozdu. Tihotapci so nam dali le klešče za rezanje ograje."
Mohammed je prepričan, da pri vprašanju migracij v prvi vrsti ne gre za varnostno vprašanje, ampak predvsem denar, ki ga države dobivajo iz tega naslova. Devetintridesetletnik se danes uči slovensko in dela kot prostovoljec. Želi prispevati k družbi, predvsem pa, da njegovi otroci ne bi doživljali tega, kar je na begu za življenje doživljal sam.
Slovenska policija je v letošnjem letu obravnavala približno 10.000 nedovoljenih prehodov meje, kar je malo več kot lani. V tej številki se skriva tudi 400 hrvaških državljanov, ki nezakonito prečkajo mejo na morju. Sircev je v zadnjem obdobju zelo malo, največ je državljanov Pakistana. Migrantske poti se v zadnjih dveh letih niso bistveno spreminjale. Mejo prehajajo po težje prehodnih območjih, predvsem po gozdu. Več ljudi je pri prečkanju meje tudi izgubilo življenje.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
Ljudje se pri prebijanju čez rezilno žico včasih porežejo, zato jim morajo policisti ponuditi prvo pomoč. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj čas pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje
"Za mostom je panelna ograja, ki ima na vrhu žico," opiše prizor v Slavskem Lazu policijski inšpektor na policijski upravi Ljubljana Igor Hrastnik, ki pravi, da državno mejo nadzorujejo skupaj z vojsko, ki policiji zagotavlja tudi opremo. "Skozi te kolute so se dejansko plazili. Ali pa so se po zunanji strani mostu držali za nosila žice in počasi korak za korakom premagovali to oviro. Most je bil že prej zaprt, ker je tako star. Tako slab most je, na njem so ovire, pa so vseeno prišli čez."
Policist in policistka, ki patruljirata v Slavskem Lazu, pravita, da migranti niso nasilni. Ob potrebi pa jim morajo zagotoviti tudi prvo pomoč.
"Opaziš pa pri ljudeh, ki prehajajo mejo, kako vztrajni so. Vse na tem svetu dajo, da pridejo do končnega cilja. Vsak ima svojo zgodbo, ki jo nosi s seboj." – Marjetka Tomazin, policistka na južni meji
Sogovornik, ki se je h Kolpi preselil iz Nemčije, pravi, da ga prizori, ki jih videva, spominjajo na prizore iz otroštva, ko je gledal Berlinski zid. "Tu je sicer malo bolje, ker se vidi tudi čez ograjo. Ko sem kupoval hišo, ni bilo govora, da bo tu stala rezalna žica. Če bi to vedel, bi si raje poiskal hišo kje drugje."
Domačini opisujejo, kako policisti vozijo ulovljene migrante in jih predajajo hrvaškim kolegom. Do žice ima večina kritičen odnos. "To je Evropa dala denar, naredili pa niso nič. Tisti, ki hoče priti čez, pride v vsakem primeru."
Hotelir Simon Kovač iz Osilnice pravi, da do zdaj ni videl še niti enega migranta. "Turizmu je žica povzročila veliko škodo. Ribiči ne morejo normalno dostopati do vode, kar se zelo pozna v številu prodanih kart. Prej je bilo več kopališč in prostorov za piknik, kjer so se ljudje prej kopali, zdaj pa se več ne morejo. Samo smo imeli tudi zelo lep prostor ob Kolpi, kjer smo prirejali poroke, ki jih zdaj več ne moremo."
Tine Lindič iz Radencev ob Kolpi žico opisuje kot tujek v neokrnjeni naravi. "Veliko vasi nima javne razsvetljave, optike, nekatere nimajo vodovoda, da ne govorim o kakih kolesarskih poteh. Žico pa so postavili, ne da bi pred tem kogar koli kaj vprašali. Da bi kdo kolesaril ob rezilni žici, ne razumem. Letos je bila polna sezona zaradi 'vavčer turizma'."
Večina turističnih delavcev meni, da žica povzroča veliko škodo, govoril pa sem tudi z domačini, ki menijo, da so se turisti navadili, država pa bi morala še zaostriti protimigrantsko politiko. "Vojska je zato, da brani državno mejo. Orbana so tudi kritizirali, ampak zdaj je vse potihnilo in on ima državo zaščiteno," pravi turistični ponudnik, ki prebežnikov sicer ne videva.
Tine Lindič opisuje, kako je nad polnimi kampi območje preletaval helikopter. "Nihče se ne vpraša, koliko stane ta ura letenja. Lovijo nekaj migrantov, pa pridejo dva vojaška in tri marice. Ne vem, koliko je tudi ekonomsko upravičeno, da na tak način loviš ljudi. Kolikor smo videli te ljudi, so vsi prestrašeni. Vidimo, da čez mejo prihajajo ljudje. Čudno pa je, da se domačini bolj bojimo vardistov kot migrantov."
Lindič pravi, da se nam zaradi žice smejejo Hrvati. "Prepustili smo jim Kolpo. Kjer je žica, je Kolpa cela njihova, čeprav je meja uradno na polovici reke. Žica najbolj ograjuje domačine. Vse bolj opažamo, da je to namenjeno nam, ne migrantom." Kritičen je tudi do madžarske politike, ki migrante krivi za vse svoje težave.
Mohammed Rezeq je begunec. V Slovenijo je pred letom in pol prišel iz Gaze. Iz Turčije do Slovenije bi z letalom prišli v nekaj urah, on je potreboval šest mesecev. Vmes je doživel težko prometno nesrečo, ki jo je povzročil tihotapec prenatrpanega kombija. Počutil se je razčlovečenega. Policija je bila nasilna. Na meji z Grčijo je na njih spustila pse. Na Hrvaškem so mu policisti vzeli telefon in čevlje. Nazaj so jih pregnali s streljanjem v zrak. Po enem tednu je spet plačal tihotapcem in poskusil znova. Dva dni so brez primerne obutve in brez vode hodili po gozdu. Slovenska policija jih je dobila med vožnjo. Ko so jih ustavili, je bil 39-letni sogovornik skupaj z mladoletnim prebežnikom stlačen v prtljažnik avtomobila, v katerem je bilo kar devet ljudi.
"Za policijsko nasilje, ki sem ga doživljal na poti, ne krivim policije, ampak evropski sistem. Pot obvladujejo tihotapci z ljudmi. Na poti smo bili dva dneva brez primerne obutve in vode ter takšni hodili po gozdu. Tihotapci so nam dali le klešče za rezanje ograje."
Mohammed je prepričan, da pri vprašanju migracij v prvi vrsti ne gre za varnostno vprašanje, ampak predvsem denar, ki ga države dobivajo iz tega naslova. Devetintridesetletnik se danes uči slovensko in dela kot prostovoljec. Želi prispevati k družbi, predvsem pa, da njegovi otroci ne bi doživljali tega, kar je na begu za življenje doživljal sam.
Slovenska policija je v letošnjem letu obravnavala približno 10.000 nedovoljenih prehodov meje, kar je malo več kot lani. V tej številki se skriva tudi 400 hrvaških državljanov, ki nezakonito prečkajo mejo na morju. Sircev je v zadnjem obdobju zelo malo, največ je državljanov Pakistana. Migrantske poti se v zadnjih dveh letih niso bistveno spreminjale. Mejo prehajajo po težje prehodnih območjih, predvsem po gozdu. Več ljudi je pri prečkanju meje tudi izgubilo življenje.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.
Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?
Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko
Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo
Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Že kar nekaj časa vroča tema na tehnološko znanstvenem področju je nova generacija mobilnega omrežja, tako imenovani 5G. Tema se je kmalu pojavila v javnem prostoru in predvsem za nekatere postala precej pereča. Kaj prinaša nova generacija mobilnega omrežja, kateri strahovi so odveč in kdaj ga lahko pričakujemo v Sloveniji?
Obetal se nam je nov korak pri urejanju stanovanjske problematike. Osnutek novega stanovanjskega zakona je bil pripravljen, prinašal je nove ukrepe, ki naj bi med drugimi zagotovili tudi več javnih najemnih stanovanj in možnost nakupa pod ugodnejšimi pogoji. Z včerajšnjim odstopom premiera so se ustavile tudi vse aktivnosti z zakonom, zato so na ministrstvu za okolje in prostor odpovedali tudi današnjo udeležbo v Vročem mikrofonu. O smernicah stanovanjske politike z gostjo Mašo Hawlina, članico Zadrugatorja in Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je del Mreže Stanovanja za vse, Boris Žgajnar.
Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Kakšni izzivi pa našo državo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev? Kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Imamo odgovore na vse bolj žgočo problematiko staranja prebivalstva? Na ta in druga vprašanja bo pred vročim mikrofonom Vala 202 odgovarjala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. FOTO: MMC RTV SLO
Do decembra 2021 so vse lokalne skupnosti v Sloveniji dolžne vizijo svojega prostorskega razvoja opredeliti z občinskim prostorskim načrtom (OPN). V Mestni občini Koper se je nabralo že več kot sedem tisoč pobud občanov. Ena od iniciativ za razvoj prostora je Automatik delovišče, skupina 20 akterjev z različnih področij, ki si prizadevajo za med seboj povezan razvoj mesta in ustanovitev neodvisnega urbanističnega sveta. Deloval bi kot mediator v povezavi z županom, mestnim urbanistom in javnostjo. Foto: Miran Kambič
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je kritični opazovalec slovenskega prehranskega trga. Že dolgo opozarja, da nekritično kupujemo hrano s kakovostnega dna, edina zahteva potrošnika je ceneje, v akciji, s popustom. Kakšno hrano uvažamo, kaj se znajde na policah, v kakšni kondiciji je slovensko kmetijstvo, bomo zaradi slabe hrane v prihodnje manj zdravi? Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
Družba, v kateri živimo, zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike. Ali družba s svojimi zahtevami vpliva tudi na porast duševnih motenj? Opozarjamo tudi na podcenjevanje stresa, iščemo razloge, ki peljejo v izgorelost, anksioznost in depresijo ter predstavljamo orodja, ki lajšajo pot iz primeža teh težav. Danila Hradil Kuplen gosti psihologinjo Evo Boštjančič, ustanoviteljico društva DAM Emanuelo Malačič Kladnik, učiteljico joge Tino Košir ter psihiatre in psihoterapevte Mojco Zvezdano Dernovšek, Boruta Škodlarja in Mirana Možino.
Na današnji dan pred sto leti ni bil torek, ampak sreda. 9.00 dopoldne, v zbornični dvorani Deželnega dvorca so se gnetli študentje in ko je za kateder stopil predavatelj, tedaj 29-leten Fran Ramovš, je zavladala tišina. Ta trenutek oziroma ta dan uradno štejemo za začetek Univerze v Ljubljani. Po sto letih obstoja pa se je univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi. Po eni strani se lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. O začetkih ljubljanske univerze, njeni stoletni poti in pogledu v prihodnost pa v današnjem Vročem mikrofonu, ki sta ga pripravila Gašper Andrinek in Maja Ratej.
Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, kopičenje in sežiganje odpadkov, podnebna kriza in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, poplave, fracking, pomanjkanje stanovanj … Vprašanj za ministra za okolje in prostor ni zmanjkalo. Simon Zajc je bil sogovornik pred vročim mikrofonom.
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
Pri nakupu mobilnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. To nadomestilo zadnjih deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Za zbiranje in razdeljevanje tako zbranih nadomestil bo odslej skrbela kolektivna organizacija Kopriva, ki je julija letos pridobila dovoljenje za upravljanje te pravice. Kako se bo z zbranimi nadomestili upravljalo v prihodnosti in kam so izpuhtela sredstva za ustvarjalce, ki naj bi v zadnjih desetih letih presegla 10 milijonov evrov?
Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabih 30 minut ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. Z berlinskim zidom so povezane številne usode, čez noč je ločil družine in presekal povezave, v svoji nesmiselnosti pa je vztrajal kar 28 let, vse do 9. novembra 1989 Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?
Neveljaven email naslov