Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
Neveljaven email naslov