Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov