Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
V ulici Pod topoli so si nekateri stanovalci namesto zelenic pred svojo hišo omislili nezakonito asfaltirano parkirišče ali dve. Mestna občina Ljubljana pa kljub pritožbam ne upošteva lastnih predpisov, čeprav se je po zadnji investiciji sosedom poslabšala tako kakovost življenja kot tudi prometno-varnostna, estetska in urbanistična podoba soseske. Na podlagi pritožb prebivalcev MOL smo pregledali, kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice. Pogosto se začnejo različni interesi kresati po končanih delih, ko morajo gradbinci praviloma vzpostaviti prvotno stanje. Tedaj celo v elitnih Murglah geslo "zelena Ljubljana" postane samo cenen okras.
"Način, kako je bila rekonstrukcija izvedena, kako so posegli v javno zeleno površino, ki je zaščitena, je nedopustno. Arhitekt Ivanšek je Murgle zastavil tako, da je odstranil promet od objektov in zelenih površin. Stanovalci temu sledimo in želimo, da tako tudi ostane," pojasnjuje razočarana prebivalka iz ulice Pod topoli.
Gost z Mestne občine Ljubljana David Polutnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, je pojasnil, da je najbolje, da takšno pritožbo naslovimo na oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ali pa na oddelke za investicije, ki vodijo visoko gradnjo.
"Če je nekaj zgrajeno na črno in ni v skladu s prostorskimi akti, in občan, prebivalec ali stanovalec za to nima dovoljenja, svetujemo, da se obrne na inšpekcijo. In tukaj je prva v vrsti gradbena inšpekcija. V takšnih primerih tudi naš inšpektorat nima pooblastila, da lahko ukrepa proti črnim gradnjam."
Obstajajo pa seveda razlike, kam pošiljamo pritožbo, če se na primer pritožujemo zaradi asfalta, prometnih ureditev, pločnikov ali talne signalizacije: "Kadar gre za izgradnjo ali prometno ureditev in če gre za državno cesto, je pravi naslov Republika Slovenija, ko pa gre za lokalne ceste, so za to pristojne lokalne skupnosti oziroma tisti oddelki, ki za to investicijo skrbijo."
V tokratnem Vročem mikrofonu odgovorimo tudi na vprašanji, kdo bi moral (če bi se to zgodilo) vzpostaviti tako imenovano prvotno oz. predhodno stanje po koncu investicij ter kako lahko mesto nasprotuje svojim pravilom.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
V ulici Pod topoli so si nekateri stanovalci namesto zelenic pred svojo hišo omislili nezakonito asfaltirano parkirišče ali dve. Mestna občina Ljubljana pa kljub pritožbam ne upošteva lastnih predpisov, čeprav se je po zadnji investiciji sosedom poslabšala tako kakovost življenja kot tudi prometno-varnostna, estetska in urbanistična podoba soseske. Na podlagi pritožb prebivalcev MOL smo pregledali, kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice. Pogosto se začnejo različni interesi kresati po končanih delih, ko morajo gradbinci praviloma vzpostaviti prvotno stanje. Tedaj celo v elitnih Murglah geslo "zelena Ljubljana" postane samo cenen okras.
"Način, kako je bila rekonstrukcija izvedena, kako so posegli v javno zeleno površino, ki je zaščitena, je nedopustno. Arhitekt Ivanšek je Murgle zastavil tako, da je odstranil promet od objektov in zelenih površin. Stanovalci temu sledimo in želimo, da tako tudi ostane," pojasnjuje razočarana prebivalka iz ulice Pod topoli.
Gost z Mestne občine Ljubljana David Polutnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, je pojasnil, da je najbolje, da takšno pritožbo naslovimo na oddelek za gospodarske dejavnosti in promet ali pa na oddelke za investicije, ki vodijo visoko gradnjo.
"Če je nekaj zgrajeno na črno in ni v skladu s prostorskimi akti, in občan, prebivalec ali stanovalec za to nima dovoljenja, svetujemo, da se obrne na inšpekcijo. In tukaj je prva v vrsti gradbena inšpekcija. V takšnih primerih tudi naš inšpektorat nima pooblastila, da lahko ukrepa proti črnim gradnjam."
Obstajajo pa seveda razlike, kam pošiljamo pritožbo, če se na primer pritožujemo zaradi asfalta, prometnih ureditev, pločnikov ali talne signalizacije: "Kadar gre za izgradnjo ali prometno ureditev in če gre za državno cesto, je pravi naslov Republika Slovenija, ko pa gre za lokalne ceste, so za to pristojne lokalne skupnosti oziroma tisti oddelki, ki za to investicijo skrbijo."
V tokratnem Vročem mikrofonu odgovorimo tudi na vprašanji, kdo bi moral (če bi se to zgodilo) vzpostaviti tako imenovano prvotno oz. predhodno stanje po koncu investicij ter kako lahko mesto nasprotuje svojim pravilom.
Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019
Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.
Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Neveljaven email naslov