Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

20.09.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Ker boste v času pričujoče oddaje že vedeli česar Borut Pahor ne bo zvedel nikoli…- namreč zakaj ni več to kar misli da je, gremo k resnejšim temam. Kajti če mislite, da je usodno vprašanje:  »biti ali ne biti«, Boruta Pahorja ali Janeza Janše, se presneto motite. Niste še videli najhujšega, kajti prihaja – vojna.

Poljski finančni minister Jacek Rostowski je na zasedanju evropskega parlamenta napovedal možnost vojne v Evropi. Da pa bi bila zadeva zabavna do konca, so bili vsi ostali evropski finančni ministri na Poljskem, kjer so Evropo reševali pred tem, kar naj bi jo pahnilo v vojno. Torej, pred propadom Evra.

Na kratko; vsi evropski finančni ministri gredo na Poljsko preprečevati vojno, poljski finančni minister pa gre v Evropo povedati, da je ne morejo… Kar še enkrat več potrjuje že dolgo znano tezo, da so evropski finančni ministri do konca zmedeni. Nekakšni finančni »Loleki-Boleki«, ki zajtrkujejo inflacijo, večerjajo pa obresti ostale od zajtrka! Razen seveda španske finančne ministrice Elene Salgado, ki je bila pred tridesetimi leti prava bejba in jo zaradi tega cenimo še danes.Vendar nazaj k poljskemu finančnemu ministru, ki je napovedal vojno. Pravzaprav je rekel takole: “Evropa je v veliki nevarnosti. Če evroobmočje razpade, Evropska unija ne bo preživela,” (konec citata)

Nato je bajal o tem, kako se je pogovarjal s prijateljem, ki mu je zatrdil, da po takšnih težkih političnih in gospodarskih krizah ponavadi v desetih letih izbruhnejo vojne.

Poljaki sicer res nekaj malega vedo o izbruhih vojn, a vendar se pojavlja temeljno vprašanje, za katerega se zdi, da ga vrli minister ni docela natančno premislil. Njegova predpostavka temelji na tem, da vojne izbruhnejo, poenostavljeno rečeno, ko zmanjka denarja. Gospodarska kriza vodi  do politične, le ta pa do vojne. A vendar je mogoč tudi obraten scenarij in zgodovina človeškega pobijanja si ni prišla na jasno, kateri je pravilnejši. Namreč, da najprej izbruhne vojna, šele za tem pa zmanjka denarja!

Obe teoriji imata svoj prav v praksi in stoletja vojn govorijo o iracionalnih vzrokih za vojne, ki so nato uničile gospodarstva, kot tudi o iracionalnih vzrokih za uničena gospodarstva, ki so nato pripeljala v vojno. A ta zmedena logika poljskega ministra je bila še dokaj dobra, dokler je poslušal svojega prijatelja. Ko pa se je začel zanašati na svoj um,  je šele začel klatiti debele. Ko se mu je namreč zazdelo, da je evro poslance prestrašil do samih kosti, je zabelil do konca: »”Vojna, dame in gospodje. Resno razmišljam, da bi dobil zeleno karto za  svoje otroke,”
Mediji so, jasno, skočili v zrak in Poljaka obtožili konformizma! Češ, ko nastopijo težave, ministri, ki so pravzaprav med najbolj krivimi za taiste težave, pobegnejo preko luže. A ubogi minister ga je polomil na celi črti, ker ZDA pač niso najbolj pameten kraj, kamor bi se človek skril pred vojno. Hočemo povedati, da je od konca druge svetovne vojne v oboroženih spopadih umrlo zanemarljivo malo Evropejcev in na tisoče Američanov. (Balkan seveda ne šteje….)

Da sebe in svoje otroke pred vojno spakiraš v Združene države je podobno varno, kot če bi kdo prodal Čivavo in si kupil Pit Bulla, ker ne pušča dlak.

A potem se je zgodilo nekaj, kar je blodnjam poljskega ministra le dalo nekaj teže. Med zasedanjem finančnih ministrov v Vroclavu, se je na ulicah zbralo 40 000 ljudi, ki so protestirali in nasploh izgledali tako ljuto, kot da bodo pričeli s kakšno manjšo vojno. Ministri so se prestrašili in so srečanje končali celi dve uri prej. Najbrž so ta čas porabili na ameriški ambasadi, kjer so čakali na zeleno karto  za svoje otroke. A to niti ni tako pomembno. Pomembneje je, da so bili na demonstracijah tudi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in kot poročajo vojni dopisniki, je Dušan Semolič vodil desno krilo zaščitnice in se je bataljon pod njegovim poveljstvom še posebej oblikoval v noro hrabrem žvižganju. Dobili pa so tudi prvo nagrado za najbolj krvoločni transparent, med jutranjo smotro pa je bila slovenska enota posebej pohvaljena za dobro stanje svojih odsevnih jopičev.

Hočemo povedati naslednje; tako kot so neznosno patetični politiki, ki vojno napovedujejo, so neznosno patetični tudi proletarci, ki naj bi jo bojevali. Za resno vojno Evropa potrebuje še nekoliko bolj zmešane politike in še nekoliko revnejše proletarce. Kdaj se bo to zgodilo pa ve le sam gospod bog in pa prijatelji finančnih ministrov.


Zapisi iz močvirja

758 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

20.09.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Ker boste v času pričujoče oddaje že vedeli česar Borut Pahor ne bo zvedel nikoli…- namreč zakaj ni več to kar misli da je, gremo k resnejšim temam. Kajti če mislite, da je usodno vprašanje:  »biti ali ne biti«, Boruta Pahorja ali Janeza Janše, se presneto motite. Niste še videli najhujšega, kajti prihaja – vojna.

Poljski finančni minister Jacek Rostowski je na zasedanju evropskega parlamenta napovedal možnost vojne v Evropi. Da pa bi bila zadeva zabavna do konca, so bili vsi ostali evropski finančni ministri na Poljskem, kjer so Evropo reševali pred tem, kar naj bi jo pahnilo v vojno. Torej, pred propadom Evra.

Na kratko; vsi evropski finančni ministri gredo na Poljsko preprečevati vojno, poljski finančni minister pa gre v Evropo povedati, da je ne morejo… Kar še enkrat več potrjuje že dolgo znano tezo, da so evropski finančni ministri do konca zmedeni. Nekakšni finančni »Loleki-Boleki«, ki zajtrkujejo inflacijo, večerjajo pa obresti ostale od zajtrka! Razen seveda španske finančne ministrice Elene Salgado, ki je bila pred tridesetimi leti prava bejba in jo zaradi tega cenimo še danes.Vendar nazaj k poljskemu finančnemu ministru, ki je napovedal vojno. Pravzaprav je rekel takole: “Evropa je v veliki nevarnosti. Če evroobmočje razpade, Evropska unija ne bo preživela,” (konec citata)

Nato je bajal o tem, kako se je pogovarjal s prijateljem, ki mu je zatrdil, da po takšnih težkih političnih in gospodarskih krizah ponavadi v desetih letih izbruhnejo vojne.

Poljaki sicer res nekaj malega vedo o izbruhih vojn, a vendar se pojavlja temeljno vprašanje, za katerega se zdi, da ga vrli minister ni docela natančno premislil. Njegova predpostavka temelji na tem, da vojne izbruhnejo, poenostavljeno rečeno, ko zmanjka denarja. Gospodarska kriza vodi  do politične, le ta pa do vojne. A vendar je mogoč tudi obraten scenarij in zgodovina človeškega pobijanja si ni prišla na jasno, kateri je pravilnejši. Namreč, da najprej izbruhne vojna, šele za tem pa zmanjka denarja!

Obe teoriji imata svoj prav v praksi in stoletja vojn govorijo o iracionalnih vzrokih za vojne, ki so nato uničile gospodarstva, kot tudi o iracionalnih vzrokih za uničena gospodarstva, ki so nato pripeljala v vojno. A ta zmedena logika poljskega ministra je bila še dokaj dobra, dokler je poslušal svojega prijatelja. Ko pa se je začel zanašati na svoj um,  je šele začel klatiti debele. Ko se mu je namreč zazdelo, da je evro poslance prestrašil do samih kosti, je zabelil do konca: »”Vojna, dame in gospodje. Resno razmišljam, da bi dobil zeleno karto za  svoje otroke,”
Mediji so, jasno, skočili v zrak in Poljaka obtožili konformizma! Češ, ko nastopijo težave, ministri, ki so pravzaprav med najbolj krivimi za taiste težave, pobegnejo preko luže. A ubogi minister ga je polomil na celi črti, ker ZDA pač niso najbolj pameten kraj, kamor bi se človek skril pred vojno. Hočemo povedati, da je od konca druge svetovne vojne v oboroženih spopadih umrlo zanemarljivo malo Evropejcev in na tisoče Američanov. (Balkan seveda ne šteje….)

Da sebe in svoje otroke pred vojno spakiraš v Združene države je podobno varno, kot če bi kdo prodal Čivavo in si kupil Pit Bulla, ker ne pušča dlak.

A potem se je zgodilo nekaj, kar je blodnjam poljskega ministra le dalo nekaj teže. Med zasedanjem finančnih ministrov v Vroclavu, se je na ulicah zbralo 40 000 ljudi, ki so protestirali in nasploh izgledali tako ljuto, kot da bodo pričeli s kakšno manjšo vojno. Ministri so se prestrašili in so srečanje končali celi dve uri prej. Najbrž so ta čas porabili na ameriški ambasadi, kjer so čakali na zeleno karto  za svoje otroke. A to niti ni tako pomembno. Pomembneje je, da so bili na demonstracijah tudi predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in kot poročajo vojni dopisniki, je Dušan Semolič vodil desno krilo zaščitnice in se je bataljon pod njegovim poveljstvom še posebej oblikoval v noro hrabrem žvižganju. Dobili pa so tudi prvo nagrado za najbolj krvoločni transparent, med jutranjo smotro pa je bila slovenska enota posebej pohvaljena za dobro stanje svojih odsevnih jopičev.

Hočemo povedati naslednje; tako kot so neznosno patetični politiki, ki vojno napovedujejo, so neznosno patetični tudi proletarci, ki naj bi jo bojevali. Za resno vojno Evropa potrebuje še nekoliko bolj zmešane politike in še nekoliko revnejše proletarce. Kdaj se bo to zgodilo pa ve le sam gospod bog in pa prijatelji finančnih ministrov.


08.01.2019

Ko gorijo le še sveče!

Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.


25.12.2018

Dajte nam mir!

Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru


18.12.2018

Nacionalni rumeni jopiči

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič


11.12.2018

"OŠKOŠ"

Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.


04.12.2018

S sivih oblakov

Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič


27.11.2018

Cik-cak za nestrpne

Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič


20.11.2018

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov