Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.
Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.
Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj s sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.
A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.
Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.
Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.
In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič … je kdo od tistih, ki operirajo s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?
V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.
Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.
Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.
Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.
Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.
Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj s sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.
A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.
Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.
Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.
In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič … je kdo od tistih, ki operirajo s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?
V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.
Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.
Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.
Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.
Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.
Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”
Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.
Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.
Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.
Neveljaven email naslov