Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

13.12.2011


Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.

Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.

Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj  s  sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.

A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.

Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.

Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.

In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič …  je kdo od tistih, ki operirajo  s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?

V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.

Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.

Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.

Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?


Zapisi iz močvirja

751 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

13.12.2011


Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa natančen dogovor na vprašanje, kje Slovenci smo in kam gremo? Ogledali si bomo dva primera iz bogate in pisane zgodovine Slovencev. Vendar bo za to potreben nagroben glas bralcev dokumentarnih filmov.

Leto 4.000 pred našim štetjem. Znanstveniki obdobje med letom 4.000 in letom 2.300 pred našim štetjem imenujejo bakrena doba. Zanj je značilna uporaba bakra, vojaška razslojenost družbe in v Sloveniji poselitev Ljubljanskega barja. Prav zadnja odkritja na Ljubljanskem barju mečejo povsem novo luč na to dramatično in malo znano obdobje slovenske zgodovine.

Do prve nedelje v decembru so znanstveniki verjeli, da je na Barju okoli leta 2.300 pred našim štetjem živela civilizacija koliščarjev, ki jo je vodil Ostrorogi Jelen. Skupaj  s  sestro Sinjeoko Kodrolasko je Ostrorogi živel na kolišču Brkatega Soma. A najnovejša raziskovanja v okolici Iga kažejo na to, da največji nasprotnik Ostrorogega ni bil Neokretni Karp, temveč koliščar po imenu Smejoči Srb. Ta je živel na kolišču, imenovanem Trenirkišče. Znal je sicer priskrbeti dovolj hrane za mostiščarje, drugače pa je bil zahrbten in potuhnjen.

A pustimo politične razmere bakrene dobe in se z nagrobnim glasom bralcev dokumentarnih filmov posvetimo gospodarskim razmeram na kolišču. Čeprav se obdobje med letom 4.000 in 2.300 pred našim štetjem imenuje bakrena doba, so koliščarji v glavnem živeli od lova in ribolova. Kljub temu pa so arheologi predvsem na kolišču Smejočega Srba našli vse polno bakrenih izdelkov; kar jih je zmedlo, saj nikjer niso našli niti osnovnih znakov metalurške dejavnosti.

Uganka se je razkrila šele pred kratkim, ko so izkopavali na področju Vršiča in odkrili, da na tamkajšnjih objektih manjkajo bakrene obrobe. Pozneje se je začel klobčič odvijati in v umetelnih izdelkih bakrene dobe z ljubljanskega barja so strokovnjaki prepoznali mnoge bakrene žlebove iz celotnega ozemlja tedanje Slovenije. Tako je razjasnjena bakrena doba na Slovenskem, ki je bila izjemno bogata in plodna! Čeprav koliščarjem postopek taljenja bakra ni bil znan, so pa zato znali z njim odlično trgovati.

Po bakreni dobi pa znanost zaide v slepo ulico. Normalno se je po Evropi začela ”železna doba”. V Sloveniji, pa kažejo najnovejše raziskave, pride do kulturnega in tehnološkega preloma, saj ljudje izumijo usnje. Doba po bakreni se na območju današnje Slovenije imenuje ”usnjena doba” zaradi dejstva, da so Slovenci 2.000 let pred našim štetjem bili primorani prvič zategniti pas.

In v dvatisočletni zgodovini zategovanja pasu se nihče ni vprašal, kaj hudiča to pomeni. Zakaj je sinonim za varčevanje ”zategovanje pasu”? Dvatisočletna zmota gre torej tako: čim hoče Slovenec kaj privarčevati, mora zategniti pas na hlačah, kar govori o dvojem. Prvič, da Slovenkam ni treba varčevati (kar je dejstvo) in drugič …  je kdo od tistih, ki operirajo  s tem pojmom, že dejansko poskusil zategniti pas?

V bistvu se ne zgodi prav nič. Človek malo težje diha, težje se pripogne, na varčevanje pa nima zategovanje pasu prav nobenega vpliva. Lahko naredite poizkus. Odidite recimo v mesto, oblečeni v trenirko. Vtaknite deset evrov v žep in zaokrožite po lokalih. Natančno beležite lokale in posamezne pijače. Nato drugi dan oblecite hlače. Zategnite pas kolikor je mogoče in obiščite iste lokale ter spijte enake pijače. Odvisno od napitnine, se pravi od točajke, a rezultat bo zagotovo nadvse podoben tistemu v trenirki. Dobro, dopuščamo možnost, da si je avtor izraza ”zategniti pas” predstavljal, kako so s pasovi zaprte malhe z denarjem, pa morda z zategovanjem zmanjšaš luknjo, skozi katero odtekajo novci. A to je navadna špekulacija.

Obstaja pa možnost, po kateri je varčevanje resnično povezano z zategovanjem pasu. Le vrstni red je nekoliko pomešan. Pri izrazu, ki ga danes uporabljamo, se predvideva, da najprej zategneš pas, šele potem pa začneš varčevati. V izvirniku pa je najbrž mišljeno ravno obratno. Se pravi, da najprej začneš varčevati, šele pred nato pa moraš zategniti pas. Kdorkoli izmed nas je kdaj že surovo varčeval, mu je jasno, o čem govorimo. Po nekaj letih varčevanja je treba pas zategniti, drugače hlače zdrsnejo s sestradanih bokov.

Danes smo tako pojasnili dve veliki uganki slovenske zgodovine. Odgovorili smo na vprašanje, kako so naši predniki pridobivali baker in zakaj se doba zategovanja pasu v Sloveniji imenuje usnjena doba.

Naslednjič pa odgovor na še bolj zapleteno vprašanje: Kako lahko volivci izdajo poslance, če velja, da lahko poslanci izdajo volivce?


02.02.2021

Slovensko cepivo

V naslednjih mesecih Slovenijo čakata dva izjemno zahtevna logistična podviga. V prvem se mora predsednik vlade skregati z vsakim državljanom posebej; v drugem pa moramo precepiti prebivalstvo. Povedano natančneje; predsedniku vlade se ni treba skregati s svojimi volivci, tako da bo čredna imunost na predsednika vlade nastopila nekje pri osemdesetih odstotkih skreganih. Kot je znano, pa bomo čredno imunost proti covidu-19 dosegli pri sedemdesetih odstotkih precepljenega prebivalstva.


26.01.2021

Starševski nadzor

V kriznih časih je naša posebna skrb posvečena otrokom. In ena največjih nevarnosti, ki prežijo nanje, so neprimerne vsebine, do katerih lahko po naključju ali pa celo hote dostopajo med vsemi temi urami, preživetimi pred računalniškimi ali televizijskimi ekrani. Danes bomo opozorili na vsebine, ki še niso v fokusu staršev in niso regulirane ter kot take še niso razumljene kot neprimerne za naše otroke – kljub temu pa so lahko dostopne in sposobne duševni razvoj vašega otroka nepovratno zavreti. V okviru naše redakcije se je oblikovala posebna skupina, ki predlaga dopolnitve starševskega nadzora …


19.01.2021

Zarota teorij

Danes pa o priljubljeni temi, ki pa jo bomo osvetlili s povsem nove perspektive. Govorili bomo o teorijah zarote! Kot je znano nekaj zelo dobro obveščenim posameznikom, smo v našem skromnem uredništvu del mednarodne zarote, ki bi rada za krmilo planeta spravila pisce kolumn! Ti bi nato ves svet prisilili v neskončno pisanje glos, kozerij, analiz, komentarjev in podobnih novinarskih zvrsti. Vsi napori borcev za demokracijo, da obrzdajo osrednje medije, kjer kolumnisti običajno iščemo in tudi najdemo zatočišče, so tako povsem upravičeni. Ta samoizpovedni uvod je potreben, da se soočimo z zahtevnim miselnim konstruktom, ki edini na teoretični ravni razloži teorijo zarot … In sicer: Najbolj zarotniška je tista teorija zarote, ki v lažnivih medijih prikrito nakazuje, da teorij zarot ni.


12.01.2021

Urbi et orbi

Ker so kulturne ustanove zaprte in je ponudba kakovostne zabave okrnjena, se moramo nasloniti na to, kar je ostalo. In zagotovo je najatraktivnejša prireditev na sporedu v matinejskem času, ko se vsak dan ob enajsti uri začne novinarska konferenca o poteku epidemije med Slovenci. Dolgoletni igralec slovenskega teatra Jelko Kacin je nesporni prvak koronskega odra in nekaj dni nazaj je spet užgal enega svojih večnih monologov, ob katerih so klasiki svetovne dramatike kot poeti z zadnjih strani šolskih glasil.


05.01.2021

Vse v enem

Začnimo leto z optimističnim tonom. Da se nam ne bi spet zgodilo, da bomo konec leta 2021 vili roke k nebu, naj se to že enkrat konča in naj se začne 2022. Ko vsakdan spremljamo v kontekstu in s čim širšim pogledom, naša realnost postane lažje razumljiva. V glavnem pa bolj optimistična …


29.12.2020

Enotni kot kruh

V zadnji oddaji koledarskega leta, ki bo šlo v zgodovino, pa nekaj o enotnosti. Katastrofalno leto je namreč s seboj prineslo tudi nekaj pomembnih osamosvojitvenih obletnic, ki pa jih pod nobenim pogojem ne smemo enačiti z občo in celoletno katastrofo. Osamosvojitev in njena trideseta obletnica sta bili ena redkih svetlih točk leta 2020 in hvala covidu-19, da je bilo proslavljanje samo virtualno. Tako smo se rešili sramot in zapletov z zastavonošami, političnimi in značajskimi razlikami praznovalcev ter državne proslave v Cankarjevem domu. Čeprav se je tudi televizijska proslava izkazala, ko je smeli scenarist veličino Slovenije poudaril z bedo Jugoslavije; ali kot radi rečejo slovenski obrtniki, ko si ogledujejo delo predhodnikov: "Ja kdo vam pa je to delal!"


22.12.2020

Izbranci

Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.


15.12.2020

Nasveti za dom in epidemijo

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.


08.12.2020

Mi in Oni

Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi. Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.


01.12.2020

Pesem o Karlu

Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega


24.11.2020

Reklamokracija

Nova realnost je končno zavzela še zadnjo trdnjavo stare normalnosti, ki je seveda ekonomsko propagandni program. "Reklame" po domače. Kar nenadoma so se pojavile reklame za izdelke, ki še nikoli prej niso napadli naših polic, src in denarnic. Recimo vitamin "D" se je v sodobnih reklamah iz sorazmerno anonimnega vitamina prelevil v vladarja vitaminskega cesarstva!


17.11.2020

"DA!" pod nujno

Minister, ki ima na skrbi devetdeset odstotkov vašega življenja, vam mora, če se želite poročiti, za to izdati primerno potrdilo.


10.11.2020

Loka ustavnega koalicija

Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.


03.11.2020

Veverica je našla lešnik

Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?


27.10.2020

Splošna teorija zamenjav

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič


20.10.2020

S pticami si delimo nebo

Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?


13.10.2020

Žur sto ur

Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


Stran 9 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov