Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedim v močvirju in razmišljam … Danes pa v skladu s svetlo tradicijo akcije ”Nič nas ne sme presenetiti” in v duhu začetka leta nekaj besed o koncu sveta. Kot gotovo že veste, je kar nekaj koledarjev, jasnovidcev in politikov za leto 2012 napovedalo konec sveta. Sliši se sicer grozno, pa vendar ni nič strašnega. Namreč, povprečen prebivalec planeta − Slovenci pa med te zagotovo sodimo − je v svojem življenju preživel že kar nekaj kataklizem, koncev sveta, izumrtij, jedrskih iztrebljenj itn.
Najzanimivejše je, da polovici človeštva sploh ne gre dobro, saj vladajo lakota, vojne in revščina. Vendar s tega dela sveta nikoli ne prihajajo napovedi o koncu planeta. Tega priljubljenega scenarija se vedno znova domislijo na bogatem in v obilju živečem zahodu. Tako tisk kot bolj ali manj okultna literatura in velike hollywoodske uspešnice − vsi prerokujejo, da se bo svet zdaj zdaj končal.
Še preden pa gremo naprej po poti uničenja, malo razjasnimo terminološko zmedo. Kaj natančno pomeni konec sveta? Nepoučeni jasnovidci in površni scenaristi ga enačijo s koncem človeštva. To pa je velika napaka in zmota. Kot nam kažejo najrazličnejše projekcije, teorije in gibanje svetovnih borz, bo propadel samo človeški rod. Mikroorganizmov, na primer, pa tudi manjših sesalcev stanje svetovnega gospodarstva ne zadeva preveč. Če pa bo na Zemljo padel meteorit, bodo preživele vsaj praproti in nekatere drevesne vrste − to pa je dovolj, da se bo Zemlja v katalogu planetov še naprej vodila kot ”živi planet”.
Pa še nekaj je pomembno. Kot pojasnjujejo najprodornejši gospodarstveniki, je kriza pravzaprav priložnost; tako bi morali tudi konec sveta razumeti kot dogodek, ki prinaša marsikatero priložnost. Organizmi, ki jim v današnji poselitveni in kemijsko biotski realnosti planeta nikakor ni dano doseči resnejših razvojnih stopenj, se bodo morebiti po koncu sveta lahko svobodneje razvijali. Ne nazadnje smo mi sesalci šele z izumrtjem dinozavrov dočakali pravo priložnost in jo v maniri najboljših igralcev s klopi tudi v celoti izkoristili. Tako lahko tudi konec sveta recimo za bakterije pomeni odlično priložnost. Kakšen milijon let po izumrtju človeka bodo po planetu hodile 100-kilogramske bakterije in se trudile shujšati. Stare bakterijske legende o genezi pa bodo govorile o temnih časih antibiotikov.
V svetli tradiciji svetovalnih servisov, ki jih pripravljamo v programih nacionalnega Radia, pa nekaj nasvetov o tem, kako se vesti do konca sveta. Predvsem se ne splača delati dolgoročnih načrtov. Iz te perspektive je sestavljanje slovenske vlade popolnoma nepotrebno. Če bodo vlado sestavili recimo do marca, konec sveta pa bo decembra tega leta, bo imela presneto malo časa, da kaj naredi. To pa še ni najhuje. Novi vladi bomo morali dati še 100 dni miru, tako da nam bo za kritiziranje, rušenje in pljuvanje po njej ostal komaj kakšen mesec. To bi nam vzelo vse veselje, tako da je bolje, da do konca sveta ostanemo brez vlade. Seveda pa v tem primeru ne velja izrek: ”Če ne bomo imeli vlade, še ne bo konec sveta.” Ker bo!
Drugi pametni nasvet, ki vam ga ponujamo za mesece do konca sveta, pa je najem dolgoročnega posojila. Kljub kreditnemu krču boste že kje izbrskali banko, ki vam bo voljna dati dolgoročni kredit. A trik je v podrobnostih. Kar je za banko dolgoročen kredit, bo za vas kratkoročni. Banka bo predvidevala, da boste sredstva, porabljena za nakup nepremičnine, vračali 25 let, vi pa seveda veste, da jih boste vračali le do 21. decembra 2012.
Je pa še druga, bolj cinična možnost: da se boste s tem, ko se boste do dolgoročnega kredita vedli, kot da je kratkoročni, pravzaprav pridružili množici komitentov, ki so storili podobno in pravzaprav začeli konec sveta. Če ga bodo seveda uničile banke, ne pa meteorit ali menjava zemeljskih polov. Ali bo konec sveta ali pa bo le običajno žalostno leto, je v bistvu vseeno: v obeh primerih »Srečno 2012« zveni nekoliko butasto.
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sedim v močvirju in razmišljam … Danes pa v skladu s svetlo tradicijo akcije ”Nič nas ne sme presenetiti” in v duhu začetka leta nekaj besed o koncu sveta. Kot gotovo že veste, je kar nekaj koledarjev, jasnovidcev in politikov za leto 2012 napovedalo konec sveta. Sliši se sicer grozno, pa vendar ni nič strašnega. Namreč, povprečen prebivalec planeta − Slovenci pa med te zagotovo sodimo − je v svojem življenju preživel že kar nekaj kataklizem, koncev sveta, izumrtij, jedrskih iztrebljenj itn.
Najzanimivejše je, da polovici človeštva sploh ne gre dobro, saj vladajo lakota, vojne in revščina. Vendar s tega dela sveta nikoli ne prihajajo napovedi o koncu planeta. Tega priljubljenega scenarija se vedno znova domislijo na bogatem in v obilju živečem zahodu. Tako tisk kot bolj ali manj okultna literatura in velike hollywoodske uspešnice − vsi prerokujejo, da se bo svet zdaj zdaj končal.
Še preden pa gremo naprej po poti uničenja, malo razjasnimo terminološko zmedo. Kaj natančno pomeni konec sveta? Nepoučeni jasnovidci in površni scenaristi ga enačijo s koncem človeštva. To pa je velika napaka in zmota. Kot nam kažejo najrazličnejše projekcije, teorije in gibanje svetovnih borz, bo propadel samo človeški rod. Mikroorganizmov, na primer, pa tudi manjših sesalcev stanje svetovnega gospodarstva ne zadeva preveč. Če pa bo na Zemljo padel meteorit, bodo preživele vsaj praproti in nekatere drevesne vrste − to pa je dovolj, da se bo Zemlja v katalogu planetov še naprej vodila kot ”živi planet”.
Pa še nekaj je pomembno. Kot pojasnjujejo najprodornejši gospodarstveniki, je kriza pravzaprav priložnost; tako bi morali tudi konec sveta razumeti kot dogodek, ki prinaša marsikatero priložnost. Organizmi, ki jim v današnji poselitveni in kemijsko biotski realnosti planeta nikakor ni dano doseči resnejših razvojnih stopenj, se bodo morebiti po koncu sveta lahko svobodneje razvijali. Ne nazadnje smo mi sesalci šele z izumrtjem dinozavrov dočakali pravo priložnost in jo v maniri najboljših igralcev s klopi tudi v celoti izkoristili. Tako lahko tudi konec sveta recimo za bakterije pomeni odlično priložnost. Kakšen milijon let po izumrtju človeka bodo po planetu hodile 100-kilogramske bakterije in se trudile shujšati. Stare bakterijske legende o genezi pa bodo govorile o temnih časih antibiotikov.
V svetli tradiciji svetovalnih servisov, ki jih pripravljamo v programih nacionalnega Radia, pa nekaj nasvetov o tem, kako se vesti do konca sveta. Predvsem se ne splača delati dolgoročnih načrtov. Iz te perspektive je sestavljanje slovenske vlade popolnoma nepotrebno. Če bodo vlado sestavili recimo do marca, konec sveta pa bo decembra tega leta, bo imela presneto malo časa, da kaj naredi. To pa še ni najhuje. Novi vladi bomo morali dati še 100 dni miru, tako da nam bo za kritiziranje, rušenje in pljuvanje po njej ostal komaj kakšen mesec. To bi nam vzelo vse veselje, tako da je bolje, da do konca sveta ostanemo brez vlade. Seveda pa v tem primeru ne velja izrek: ”Če ne bomo imeli vlade, še ne bo konec sveta.” Ker bo!
Drugi pametni nasvet, ki vam ga ponujamo za mesece do konca sveta, pa je najem dolgoročnega posojila. Kljub kreditnemu krču boste že kje izbrskali banko, ki vam bo voljna dati dolgoročni kredit. A trik je v podrobnostih. Kar je za banko dolgoročen kredit, bo za vas kratkoročni. Banka bo predvidevala, da boste sredstva, porabljena za nakup nepremičnine, vračali 25 let, vi pa seveda veste, da jih boste vračali le do 21. decembra 2012.
Je pa še druga, bolj cinična možnost: da se boste s tem, ko se boste do dolgoročnega kredita vedli, kot da je kratkoročni, pravzaprav pridružili množici komitentov, ki so storili podobno in pravzaprav začeli konec sveta. Če ga bodo seveda uničile banke, ne pa meteorit ali menjava zemeljskih polov. Ali bo konec sveta ali pa bo le običajno žalostno leto, je v bistvu vseeno: v obeh primerih »Srečno 2012« zveni nekoliko butasto.
Izkoristili bomo redek privilegij molčati o dogodkih na neki mariborski šoli in se poskusili dokopati do zaključkov, ki jih ugotavlja množica pametnih ljudi v tej deželi po drugi poti. Gre seveda za metodo izjemno ugodnih nakupov.
Glosa Marka Radmiloviča o trenutno najbolj popularni težavi velike evropske družine - predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju.
Tokrat pa poziv k razumu in umiritvi razmer, ki so tik pred tem, da steče kri. Namreč: Slovenija se je znašala tik pred vojno! Sindikat policistov oziroma njegov predsednik je pred dnevi dejal: »Vlada nam je napovedala vojno in mi jo sprejmemo!« Od takrat so poročila polna informacij o "vojni napovedi" policistov, "o pogajanjih za preklic vojne napovedi" in tako naprej in tako nazaj. Ker je vojna huda reč, se bomo za nekaj stavkov poglobili v tematiko in poskušali zadevo preprečiti.
Tokrat pa poziv k razumu in umiritvi razmer, ki so tik pred tem, da steče kri. Namreč: Slovenija se je znašala tik pred vojno! Sindikat policistov oziroma njegov predsednik je pred dnevi dejal: »Vlada nam je napovedala vojno in mi jo sprejmemo!« Od takrat so poročila polna informacij o "vojni napovedi" policistov, "o pogajanjih za preklic vojne napovedi" in tako naprej in tako nazaj. Ker je vojna huda reč, se bomo za nekaj stavkov poglobili v tematiko in poskušali zadevo preprečiti.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič tokrat o vesolju in rušilni moči slovenske strankarske politike, ki je svoje zobe pokazala to jesen tudi na mednarodnem parketu.
Zapisi iz močvirja tokrat o tem, da je novinarka opravila svoje delo, obveščevalna agencija pa ne.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Tokrat o najbolj zanimivem ministrskem zaslišanju, kar jih je bilo v zgodovini slovenske demokracije.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja o tem, zakaj slovenska salonska levica razpravlja o privatizaciji Aerodroma Ljubljana in Telekoma. Tradicionalno se namreč levičarji vozijo z vlakom, na podeželju pa pod pojmom "Trojček" poznajo zgolj zanimivo spolno prakso.
Marko Radmilovič sedi v močvirju in razmišlja o tem, zakaj slovenska salonska levica razpravlja o privatizaciji Aerodroma Ljubljana in Telekoma. Tradicionalno se namreč levičarji vozijo z vlakom, na podeželju pa pod pojmom "Trojček" poznajo zgolj zanimivo spolno prakso.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na ruški meteorit ne bi smeli gledati kot na predvolilno zanimivost, temveč predvsem kot na razvojno priložnost.
Nekaj nepovezanih, naključnih in najbrž povsem napačnih misli o prodaji Mercatorja.
Neveljaven email naslov