Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

31.01.2012


Sedim v močvirju in razmišljam…

Danes pa nekaj o Bližnjem vzhodu, zalivskih državah in Arabcih. Ter seveda o vojni. Tema je sicer zapletena in kot taka rezervirana le za resnične strokovnjake, a kot zvesti Karmen Švegl si upamo zapisati misel ali dve.

Trdimo namreč, da je svet Bližnjega vzhoda zapleten prav toliko kot vsaka druga civilizacija, ki jo spremljaš iz naslanjača s tolmačenjem korporativnih medijev in politično-vojaških elit. V resnici pa gre za enostaven, lep svet, ki celo dandanašnji pridela zagonetke v najlepši maniri 1001 noči. Poglejmo.

Iran naj bi imel svoj jedrski program, ki razburja Združene države Amerike in od njih navzdol vso zahodno civilizacijo. Tako se je pred kratkim tudi Evropska unija odločila požugati s prstom. Evropska unija pa smo mi vsi, zato si velja natančno pogledati, kako jo bomo pokadili Iranu.

Torej: Evropska unija se je odločila blokirati uvoz iranske nafte v Evropsko unijo. Take blokade niso nič posebnega, če ne druga se spomnimo, kako so nekoč beograjske dame morale preživeti brez Krkine kozmetike in Gorenjevih pralnih strojev. A nadaljevanje blokade uvoza nafte je še bolj zanimivo. Iran se je na evropsko blokado odzval s prepovedjo izvoza nafte v Evropsko unijo.

Tako imamo na prvi pogled shizofreno situacijo, saj Evropska unija blokira uvoz nafte iz Irana, Iran pa Evropi noče prodati taiste nafte. Za lažje razumevanje še enkrat, na daljši način: Evropa se je odločila kako bo Iran kaznovala tako, da ne bo kupovala nafte, Iran pa se je odločil, da bo zaradi tega Evropo kaznoval tako, da ji ne bo prodajal svoje nafte.

Temu logičnemu nesmislu je treba priti do dna in žal ne gre drugače, kot da v tej inflaciji kazni, embargov in blokad poiščemo žrtev. Identični ukrep z obeh strani bo imel svoj vzgojni pomen le takrat, ko bomo uspeli najti žrtev vse te šarade.

Pa tudi pri žrtvi se zatakne. Po logiki stvari bolj nastrada tisti, ki nafte nima, kot tisti, ki jo ima pa je ne more prodati. A iranska zgodba je le nekoliko bolj zapletena od te preproste enačbe; evropska skupnost namreč meni, da bo Iran ekonomsko in posledično politično prizadet, ko mu bo doma ostalo 20 odstotkov nafte, ki jo normalno izvaža v države Evropske unije. Iran pa je na drugi strani prepričan, da bodo Evropejci trpeli, če ne bodo kupili teh 20 odstotkov nafte.

Od splošnega h konkretnemu. Cena goriv se bo v Evropi zvišala. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vsi strokovnjaki in posledično bo Evropska unija z blokado nakupa iranske nafte kaznovala svoje lastne državljane. A če bo nekaj centov višje gorivo bolj ali manj minoren poseg v evropsko blaginjo, je treba pogledati, kaj pomeni embargo za Irance. Ti se smehljajo, saj pravijo, da lahko nafto prodajo kadarkoli, komurkoli.

In dejansko jim iz vrtin v puščavi teče najpomembnejša surovina zadnjega stoletja, ki se globalno prodaja drugače kot izdelki plastične galanterije. A če bo evropska blokada kljub svoji neznosni naivnosti imela kakršenkoli učinek na vsakdan v Iranu, zagotovo ne bo prizadela iranskega jedrskega programa. Prizadela bo javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka infrastrukturo iranskega vsakdana, h kateremu pa namišljena ali realna prizadevanja za izdelavo atomskega orožja prav gotov ne sodijo.

Tako imamo bizarno situacijo po kateri dve državi tičita v naftnem primežu, s tem pa ne škodita nikomur drugemu razen svojih lastnim državljanom. Iranci sicer lahko pokažejo s prstom na Evropo, skurijo nekaj zastav, kamenjajo kakšno ambasado, organizirajo nekaj množičnih protestov…režim dobro ve, kako se tem stvarem streže. Drugače je v Evropi, kjer pa nikomur ne pride na pamet, da bi protestiral proti Iranu, ker nam ne prodaja nafte, kaj šele, ker ima jedrski program.

Evropejci smo že šli na svoj bližnjevzhodni led. Ni dolgo tega, ko smo doživljali podoben scenarij, le da je bil v glavni vlogi Irak. Še pomnite tovariši; sumljive aluminijaste cevi, ki jih je režim potreboval za centrifuge, namenjene plemenitenju, inšpekcije, iskanje orožja za množično uničevanje in končno invazija, nekajletna vojna in na tisoče mrtvih. Žrtev napačnih obveščevalnih podatkov, kot se glasi uradna verzija, oziroma laži, kot bi morali za iraško avanturo zapisati v zgodovinske knjige.

Iran danes je skoraj identična medijska podoba, kot je bil pred desetletjem Irak in obe državi se s svojima usodama združujeta v tistem znamenitem blondinskem vicu, ko svetlolaska ne ve, kako se zdaj ta država imenuje: “ali Irak, ali Iran?”

Inteligentni odgovor Evropejcev na blokado Evropske unije bi bil blokada blokade s strani državljanov. Ko greste torej na bencinsko črpalko, izkoristite znamenito slovensko enološko tradicijo in zahtevajte: “Liter iranskega.”


Zapisi iz močvirja

751 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

31.01.2012


Sedim v močvirju in razmišljam…

Danes pa nekaj o Bližnjem vzhodu, zalivskih državah in Arabcih. Ter seveda o vojni. Tema je sicer zapletena in kot taka rezervirana le za resnične strokovnjake, a kot zvesti Karmen Švegl si upamo zapisati misel ali dve.

Trdimo namreč, da je svet Bližnjega vzhoda zapleten prav toliko kot vsaka druga civilizacija, ki jo spremljaš iz naslanjača s tolmačenjem korporativnih medijev in politično-vojaških elit. V resnici pa gre za enostaven, lep svet, ki celo dandanašnji pridela zagonetke v najlepši maniri 1001 noči. Poglejmo.

Iran naj bi imel svoj jedrski program, ki razburja Združene države Amerike in od njih navzdol vso zahodno civilizacijo. Tako se je pred kratkim tudi Evropska unija odločila požugati s prstom. Evropska unija pa smo mi vsi, zato si velja natančno pogledati, kako jo bomo pokadili Iranu.

Torej: Evropska unija se je odločila blokirati uvoz iranske nafte v Evropsko unijo. Take blokade niso nič posebnega, če ne druga se spomnimo, kako so nekoč beograjske dame morale preživeti brez Krkine kozmetike in Gorenjevih pralnih strojev. A nadaljevanje blokade uvoza nafte je še bolj zanimivo. Iran se je na evropsko blokado odzval s prepovedjo izvoza nafte v Evropsko unijo.

Tako imamo na prvi pogled shizofreno situacijo, saj Evropska unija blokira uvoz nafte iz Irana, Iran pa Evropi noče prodati taiste nafte. Za lažje razumevanje še enkrat, na daljši način: Evropa se je odločila kako bo Iran kaznovala tako, da ne bo kupovala nafte, Iran pa se je odločil, da bo zaradi tega Evropo kaznoval tako, da ji ne bo prodajal svoje nafte.

Temu logičnemu nesmislu je treba priti do dna in žal ne gre drugače, kot da v tej inflaciji kazni, embargov in blokad poiščemo žrtev. Identični ukrep z obeh strani bo imel svoj vzgojni pomen le takrat, ko bomo uspeli najti žrtev vse te šarade.

Pa tudi pri žrtvi se zatakne. Po logiki stvari bolj nastrada tisti, ki nafte nima, kot tisti, ki jo ima pa je ne more prodati. A iranska zgodba je le nekoliko bolj zapletena od te preproste enačbe; evropska skupnost namreč meni, da bo Iran ekonomsko in posledično politično prizadet, ko mu bo doma ostalo 20 odstotkov nafte, ki jo normalno izvaža v države Evropske unije. Iran pa je na drugi strani prepričan, da bodo Evropejci trpeli, če ne bodo kupili teh 20 odstotkov nafte.

Od splošnega h konkretnemu. Cena goriv se bo v Evropi zvišala. To je dejstvo, s katerim se strinjajo vsi strokovnjaki in posledično bo Evropska unija z blokado nakupa iranske nafte kaznovala svoje lastne državljane. A če bo nekaj centov višje gorivo bolj ali manj minoren poseg v evropsko blaginjo, je treba pogledati, kaj pomeni embargo za Irance. Ti se smehljajo, saj pravijo, da lahko nafto prodajo kadarkoli, komurkoli.

In dejansko jim iz vrtin v puščavi teče najpomembnejša surovina zadnjega stoletja, ki se globalno prodaja drugače kot izdelki plastične galanterije. A če bo evropska blokada kljub svoji neznosni naivnosti imela kakršenkoli učinek na vsakdan v Iranu, zagotovo ne bo prizadela iranskega jedrskega programa. Prizadela bo javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka infrastrukturo iranskega vsakdana, h kateremu pa namišljena ali realna prizadevanja za izdelavo atomskega orožja prav gotov ne sodijo.

Tako imamo bizarno situacijo po kateri dve državi tičita v naftnem primežu, s tem pa ne škodita nikomur drugemu razen svojih lastnim državljanom. Iranci sicer lahko pokažejo s prstom na Evropo, skurijo nekaj zastav, kamenjajo kakšno ambasado, organizirajo nekaj množičnih protestov…režim dobro ve, kako se tem stvarem streže. Drugače je v Evropi, kjer pa nikomur ne pride na pamet, da bi protestiral proti Iranu, ker nam ne prodaja nafte, kaj šele, ker ima jedrski program.

Evropejci smo že šli na svoj bližnjevzhodni led. Ni dolgo tega, ko smo doživljali podoben scenarij, le da je bil v glavni vlogi Irak. Še pomnite tovariši; sumljive aluminijaste cevi, ki jih je režim potreboval za centrifuge, namenjene plemenitenju, inšpekcije, iskanje orožja za množično uničevanje in končno invazija, nekajletna vojna in na tisoče mrtvih. Žrtev napačnih obveščevalnih podatkov, kot se glasi uradna verzija, oziroma laži, kot bi morali za iraško avanturo zapisati v zgodovinske knjige.

Iran danes je skoraj identična medijska podoba, kot je bil pred desetletjem Irak in obe državi se s svojima usodama združujeta v tistem znamenitem blondinskem vicu, ko svetlolaska ne ve, kako se zdaj ta država imenuje: “ali Irak, ali Iran?”

Inteligentni odgovor Evropejcev na blokado Evropske unije bi bil blokada blokade s strani državljanov. Ko greste torej na bencinsko črpalko, izkoristite znamenito slovensko enološko tradicijo in zahtevajte: “Liter iranskega.”


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov