Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Razumeti piščance" ni dosežek niti v marketingu

09.06.2015

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah. Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več.

"Profit potrebuje marketing prav toliko, kot marketing potrebuje profit"

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah.

Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več. Ker jih seveda izdelujejo pametnejši od nas. Osnovni nesporazum je že v sami obliki: sodobni izdelovalci reklam poskušajo v najkrajšem mogočem času povedati največ, mi počasne pameti smo sposobni v kratkem času dojeti sorazmerno malo. Zato nam reklame ne sporočajo več, kaj naj kupimo, niti z nami več ne komunicirajo, temveč nam največkrat sugerirajo, kako naj se vedemo.

Recimo ona nova o fantih, ki kolesarijo. Najprej meniš, da je še ena ljubkih reklam za spodbujanje zdravega življenja. Pramati vseh teh reklam je “Slovenija, moja dežela“, ali pa tista z mlekom, ali s Fructalom. Srečni, nasmejani in zdravi ljudje počnejo ljubke stvari. “Zakaj jih ne bi počeli še vi?” Potem pa se v tej novi reklami kolesarji na cilju, morski obali, opijejo do neprepoznavnosti … Ves čas pa zagrobni glas govori temeljne misli. In potem reklama dušebrižnika opozori, kakšna nesnaga je alkohol. Nato reklamira izdelek, ki je brez alkohola. Na koncu reklame gledalec ne ve, kakšen je bil začetek. In tako naprej in tako nazaj po kreativnem vesolju tridesetih sekund …

A najbolj so nas reklamarji minule dni razorožili v reklami, ki sporoča: “Mi razumemo piščance!” Reklamo je naročil proizvajalec piščančjih izdelkov, ki pobije nekaj milijonov teh ptičev na leto.

Najprej in na začetku: piščancev ni težko razumeti. Kokoši, kar je usoda piščancev, če ne bi postali piščančji izdelki, ne veljajo zaman za neumne živali. V bistvu jih ne zanima drugo kot kljuvanje trave, kakanje po dvorišču in nesenje jajc. Ter kdaj pa kdaj med grozo in slastjo opazovanje petelinove vneme. Če so že kokoši takšne, kakšni so šele piščanci! Tako človeku, ki je na vrhu evolucije, ne bi smelo biti pretežavno razumeti piščanca. Akoravno je s Ptuja.

Vsekakor pa te sorte razumevanje ni dosežek, s katerim bi se človek hvalil. “Razumemo delfine”, ali “nemške ovčarje”, ali celo družbenokritično “razumemo lipicance” … vse to bi šlo. “Razumeti piščance” pa se ne zdi dosežek niti v marketingu.

Ampak domnevajmo, da jih res razumejo in da piščanci niso tako zabiti, kot si mislimo. S to domnevo kmalu dobimo nekaj najbolj okrutnega, kar si je mogoče zamisliti v tako ali tako bestialnih človekovih možganih. Torej: piščanci morajo slutiti, da nekaj ni v redu. Geni jim sporočajo, da bi morali čutiti perje in zavetje matere kokoši in da bi morali nekako poznati brate in sestre, ki jih je tam od pet do sedem.

Pa imajo zgolj umetno luč in milijon njih je iste vrste. In slutijo, da so le prehodna stopnja – da so surovina. In da ob “jesti, spati, srati” v svojem majhnem piščančjem srcu, ki bo kmalu zmleto za pasjo hrano, čutijo nemo grozo pred industrijskim trakom.

Če pridelovalci piščancev s stavkom “Razumemo piščance” mislijo na to, da razumejo, kako jim je pri srcu, pa so resnično brezdušni kujoni. Najprej vzklikneš “Razumem piščanca”, mu oddrobiš glavo in čez pet minut že razglašaš “Nori na Poli”.

Ne gre za vegetarijanstvo in veganstvo … ljudje že nekaj milijonov let ločimo med tem, da je nekaj favna, nekaj pa hrana, a z razumevanjem živali, ki jim je postati hrana, pa mogoče le nekoliko pretiravajo.

Na Ptuju nam lahko mirno očitajo svetohlinstvo. Civilizacija nas je udobno odmaknila od smrti – tako od smrti naše vrste, ki se dogaja daleč od oči v bolnišnicah, kot od smrti naše hrane. Generacija v najboljših letih, ki je odrasla na deželi, se še živo spominja tnala in posebnih sekiric ter frfotajočih brezglavcev po vaških dvoriščih.

Res je: krutost naših starih je bila neprimerljiva z elegantno evtanazijo sodobnih obratov. A nikomur od piščančjih rabljev v preteklosti ni prišlo na misel in ni čutil potrebe, da bi svoje početje reklamiral.

Mirno lahko zatrdimo, da v vrelem kropu smukajoč perje s ptiča niso razmišljali o tem, ali so ga razumeli ali ne in ali je mogoče piščanec razumel njih.

Piščanci so dali pohanje, kokoši so dale juho, nihče pa ni dal »piščančjih medaljonov«. Piščanci naše mladosti so se vozili na velikem kolesu življenja in mogoče so bili enako žrtve, kot so današnji, vendar so mnogo bolj naravno izpolnjevali svoje poslanstvo. Hočemo povedati, da so bili včasih piščanci zgolj hrana, danes pa so profit. In profit potrebuje marketing prav toliko, kot marketing potrebuje profit.

Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimivo, da je z zadnjo reklamno akcijo o razumevanju piščancev eno temeljnih vprašanj bivanja, ali je bilo prej jajce ali kura, postalo povsem irelevantno. Kajti če resnično razumemo piščance, moramo razumeti tudi to prastaro ontološko dilemo.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

"Razumeti piščance" ni dosežek niti v marketingu

09.06.2015

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah. Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več.

"Profit potrebuje marketing prav toliko, kot marketing potrebuje profit"

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah.

Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več. Ker jih seveda izdelujejo pametnejši od nas. Osnovni nesporazum je že v sami obliki: sodobni izdelovalci reklam poskušajo v najkrajšem mogočem času povedati največ, mi počasne pameti smo sposobni v kratkem času dojeti sorazmerno malo. Zato nam reklame ne sporočajo več, kaj naj kupimo, niti z nami več ne komunicirajo, temveč nam največkrat sugerirajo, kako naj se vedemo.

Recimo ona nova o fantih, ki kolesarijo. Najprej meniš, da je še ena ljubkih reklam za spodbujanje zdravega življenja. Pramati vseh teh reklam je “Slovenija, moja dežela“, ali pa tista z mlekom, ali s Fructalom. Srečni, nasmejani in zdravi ljudje počnejo ljubke stvari. “Zakaj jih ne bi počeli še vi?” Potem pa se v tej novi reklami kolesarji na cilju, morski obali, opijejo do neprepoznavnosti … Ves čas pa zagrobni glas govori temeljne misli. In potem reklama dušebrižnika opozori, kakšna nesnaga je alkohol. Nato reklamira izdelek, ki je brez alkohola. Na koncu reklame gledalec ne ve, kakšen je bil začetek. In tako naprej in tako nazaj po kreativnem vesolju tridesetih sekund …

A najbolj so nas reklamarji minule dni razorožili v reklami, ki sporoča: “Mi razumemo piščance!” Reklamo je naročil proizvajalec piščančjih izdelkov, ki pobije nekaj milijonov teh ptičev na leto.

Najprej in na začetku: piščancev ni težko razumeti. Kokoši, kar je usoda piščancev, če ne bi postali piščančji izdelki, ne veljajo zaman za neumne živali. V bistvu jih ne zanima drugo kot kljuvanje trave, kakanje po dvorišču in nesenje jajc. Ter kdaj pa kdaj med grozo in slastjo opazovanje petelinove vneme. Če so že kokoši takšne, kakšni so šele piščanci! Tako človeku, ki je na vrhu evolucije, ne bi smelo biti pretežavno razumeti piščanca. Akoravno je s Ptuja.

Vsekakor pa te sorte razumevanje ni dosežek, s katerim bi se človek hvalil. “Razumemo delfine”, ali “nemške ovčarje”, ali celo družbenokritično “razumemo lipicance” … vse to bi šlo. “Razumeti piščance” pa se ne zdi dosežek niti v marketingu.

Ampak domnevajmo, da jih res razumejo in da piščanci niso tako zabiti, kot si mislimo. S to domnevo kmalu dobimo nekaj najbolj okrutnega, kar si je mogoče zamisliti v tako ali tako bestialnih človekovih možganih. Torej: piščanci morajo slutiti, da nekaj ni v redu. Geni jim sporočajo, da bi morali čutiti perje in zavetje matere kokoši in da bi morali nekako poznati brate in sestre, ki jih je tam od pet do sedem.

Pa imajo zgolj umetno luč in milijon njih je iste vrste. In slutijo, da so le prehodna stopnja – da so surovina. In da ob “jesti, spati, srati” v svojem majhnem piščančjem srcu, ki bo kmalu zmleto za pasjo hrano, čutijo nemo grozo pred industrijskim trakom.

Če pridelovalci piščancev s stavkom “Razumemo piščance” mislijo na to, da razumejo, kako jim je pri srcu, pa so resnično brezdušni kujoni. Najprej vzklikneš “Razumem piščanca”, mu oddrobiš glavo in čez pet minut že razglašaš “Nori na Poli”.

Ne gre za vegetarijanstvo in veganstvo … ljudje že nekaj milijonov let ločimo med tem, da je nekaj favna, nekaj pa hrana, a z razumevanjem živali, ki jim je postati hrana, pa mogoče le nekoliko pretiravajo.

Na Ptuju nam lahko mirno očitajo svetohlinstvo. Civilizacija nas je udobno odmaknila od smrti – tako od smrti naše vrste, ki se dogaja daleč od oči v bolnišnicah, kot od smrti naše hrane. Generacija v najboljših letih, ki je odrasla na deželi, se še živo spominja tnala in posebnih sekiric ter frfotajočih brezglavcev po vaških dvoriščih.

Res je: krutost naših starih je bila neprimerljiva z elegantno evtanazijo sodobnih obratov. A nikomur od piščančjih rabljev v preteklosti ni prišlo na misel in ni čutil potrebe, da bi svoje početje reklamiral.

Mirno lahko zatrdimo, da v vrelem kropu smukajoč perje s ptiča niso razmišljali o tem, ali so ga razumeli ali ne in ali je mogoče piščanec razumel njih.

Piščanci so dali pohanje, kokoši so dale juho, nihče pa ni dal »piščančjih medaljonov«. Piščanci naše mladosti so se vozili na velikem kolesu življenja in mogoče so bili enako žrtve, kot so današnji, vendar so mnogo bolj naravno izpolnjevali svoje poslanstvo. Hočemo povedati, da so bili včasih piščanci zgolj hrana, danes pa so profit. In profit potrebuje marketing prav toliko, kot marketing potrebuje profit.

Pri vsem skupaj pa je najbolj zanimivo, da je z zadnjo reklamno akcijo o razumevanju piščancev eno temeljnih vprašanj bivanja, ali je bilo prej jajce ali kura, postalo povsem irelevantno. Kajti če resnično razumemo piščance, moramo razumeti tudi to prastaro ontološko dilemo.


08.02.2022

Nocoj je sveti večer

Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?


01.02.2022

Yes sir, I Can Boogie*

Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.


25.01.2022

O odstotkih

Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.


18.01.2022

Pravi obrazi

Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.


11.01.2022

Neznani leteči ministri

V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.


04.01.2022

Uvod

Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!


28.12.2021

"Dom! O, Lubje!"

Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!


21.12.2021

Hooo-hooo-hoooo

Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.


14.12.2021

REQUIEM

Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.


07.12.2021

Po vroč kostanj …

Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.


30.11.2021

Nadzorniki nadzora

Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.


23.11.2021

Politologija običajnega policista

Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.


16.11.2021

Varna hrana

Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.


09.11.2021

Test očetovstva

V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.


02.11.2021

Glasgow tours

Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.


26.10.2021

Svinjarije

Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.


19.10.2021

Kraljestvo za promocijo!

Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.


12.10.2021

V vsa mobilna omrežja

Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.


05.10.2021

Kordone v kondome

O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.


28.09.2021

Komunisti prihajajo

Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.


Stran 7 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov