Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov