Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.
Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.
Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.
Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.
Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.
Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.
Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.
Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.
Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.
Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.
Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …
Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.
Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.
Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.
Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.
In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!“
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.
Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.
Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.
Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.
Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.
Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.
Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.
Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.
Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.
Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.
Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …
Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.
Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.
Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.
Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.
In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!“
Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe
Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Neveljaven email naslov