Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaplet z dogovarjanjem policistov okoli prijetja ministra Koprivnikarja ima svoje pozitivne plati. Kot pozitivno usmerjena oddaja poglejmo najprej te. Kot smo zvedeli iz primera, minister igra v rock bendu, policisti pa uporabljajo Facebook. Kar je oboje izjemno urbano in nakazuje na možnost, da se naše oblastne strukture počasi izvijajo iz ruralnosti in provincialnosti.
"Namen tiste nesrečne patrole je bil na simbolni ravni podčrtati policijski sindikalni boj, z bizarno akcijo pa so ga samo prečrtali"
Zaplet z dogovarjanjem policistov okoli prijetja ministra Koprivnikarja ima svoje pozitivne plati. Kot pozitivno usmerjena oddaja poglejmo najprej te. Kot smo zvedeli iz primera, minister igra v rock bendu, policisti pa uporabljajo Facebook. Kar je oboje izjemno urbano in nakazuje na možnost, da se naše oblastne strukture počasi izvijajo iz ruralnosti in provincialnosti.
S to ugotovitvijo pa se pozitivni nauk vse zgodbe tudi končuje. Od tod naprej je le še ocean usmiljenja in pomilovanja. Najprej je potrebno razjasniti, kdo lovi koga. Znano in zaželeno je, da policaji lovijo lopove. Glede na potek celotne zgodbe pa je prav tako razvidno, da policaji lovijo tudi policaje. Zdaj le še čakamo, da bodo tudi lopovi začeli loviti lopove, pa bo narobe svet popoln. To, da lopovi lovijo policaje, pa je tako ali tako že nekaj časa znano.
“S pisanjem skrivnih sporočil na Facebooku bi se lahko v prihodnosti začela kakšna od policajskih šal.”
Analitiki, ki so opozarjali na dejstvo, da je policiste naznanil kolega policist, so poudarili, da neenotnost med policijo ni nikoli dober znak. Toda, ali dva sindikata za eno samo policijo nista bolj nevarna za poklic kot nekaj tožarjenja med sindikalnimi zaupniki? Dva sindikata, ki bi ju lahko označili kot odprt sektaški boj znotraj policije, delata stroki verjetno večjo škodo kot špecanje samo. Še več, z nekaj domišljije sta sindikata lahko tudi vzrok medsebojnega tožarjenja in ovajanja. Če se policisti ne morejo dogovoriti za enotno sindikalno centralo, kako lahko kdorkoli pričakuje, da se bodo dogovorili za tajnost na Facebooku?
In prav Facebook je druga neznosna neumnost vrlih mož postave. Zakaj se pogruntavščini reče socialna omrežja, je mogoče policistom nerazumljivo, ampak zadeva je bila izumljena ravno z nasprotnim namenom, kot si to predstavljajo slovenski možje postave. Facebook je ultimativno orodje človeške histerije, s pomočjo katerega vsi vedo vse o vseh in pričakovati tajnost na Facebooku je podobno kot pričakovati zemeljsko gravitacijo na Luni. Še več, s pisanjem skrivnih sporočil na Facebooku bi se lahko v prihodnosti začela kakšna od policajskih šal.
Nadalje je nadvse zanimiv odziv predsednika vlade. Nadel si je enega najbolj odločnih izrazov in povedal, da sta zasledovanje in ustavljanje ministra resen poskus spodkopavanja vlade. »Spodkopavanje vlade« se sliši res grozljivo in podobno apokaliptično, kot je bila nedavna razširitev pooblastil slovenski vojski. Kot da se nad brezmadežno slovensko demokracijo spravljajo temne sile totalitarizma, ki za svojo raboto nepooblaščeno uporabljajo represivni aparat države. Recept kot iz kakšnega južnoameriškega državnega udara, skratka …
A po krajšem premisleku … Če kaj, je policija zavezana k varovanju in ščitenju državljanov. In kako češ državljane bolj učinkovito ščititi in varovati, kot da spodkopavaš vlado? Kajti v medijih in javnosti velja, da je največji sovražnik slovenskega ljudstva prav slovenska vlada! In ko vlada izjavi, da jo policija, ki je posvečena varovanju ljudstva, želi spodkopati, po logičnem zaključku policija opravlja samo svoje z zakoni določeno delo!
In še zadnja nelogičnost vse zgodbe; največja slast policijskega dela je, ko nepridiprava policist sooči z neizpodbitnimi dokazi. Zato je prav neverjetna nerodnost, s katero se policisti – enkrat na nasprotni strani mrežice – izgovarjajo identično kot najbolj patetični lopovi. »To ni moje,« pa so ja lahko slišali sto- in stokrat, ko so po parkih lovili male dilerje in če kdo, bi lahko oni vedeli, kako hipna laž namesto priznanja vse le še poslabša.
“Ker gre za neprofesionalnost na temeljni oziroma načelni ravni, nas je lahko resnična groza, kako neprofesionalni so šele njihovi postopki na vsakodnevni operativni ravni.”
Iz vse te zgodbe, naj bo protizakonita ali tako ali drugače podtaknjena, pa veje ena sama resnica; in ta je popolna neprofesionalnost slovenske policije. Neprofesionalno je to, da zadeve niso bili sposobni zaznati in pozneje obravnavati kot interni problem, neprofesionalnost, ker ne zmorejo učinkovitega in ne hujskaškega sindikalnega organiziranja, neprofesionalnost, ker ne poznajo sodobnih informacijskih tehnologij in neprofesionalnost, ker ne poznajo ali ne razumejo svoje vloge v odnosu do ostalih dejavnikov oblasti. Recimo do vsakokratne vlade. In ker gre za neprofesionalnost na temeljni oziroma načelni ravni, nas je lahko resnična groza, kako neprofesionalni so šele njihovi postopki na vsakodnevni operativni ravni.
In še absurd: namen tiste nesrečne patrole je bil na simbolni ravni podčrtati policijski sindikalni boj, z bizarno akcijo pa so ga samo prečrtali.
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Zaplet z dogovarjanjem policistov okoli prijetja ministra Koprivnikarja ima svoje pozitivne plati. Kot pozitivno usmerjena oddaja poglejmo najprej te. Kot smo zvedeli iz primera, minister igra v rock bendu, policisti pa uporabljajo Facebook. Kar je oboje izjemno urbano in nakazuje na možnost, da se naše oblastne strukture počasi izvijajo iz ruralnosti in provincialnosti.
"Namen tiste nesrečne patrole je bil na simbolni ravni podčrtati policijski sindikalni boj, z bizarno akcijo pa so ga samo prečrtali"
Zaplet z dogovarjanjem policistov okoli prijetja ministra Koprivnikarja ima svoje pozitivne plati. Kot pozitivno usmerjena oddaja poglejmo najprej te. Kot smo zvedeli iz primera, minister igra v rock bendu, policisti pa uporabljajo Facebook. Kar je oboje izjemno urbano in nakazuje na možnost, da se naše oblastne strukture počasi izvijajo iz ruralnosti in provincialnosti.
S to ugotovitvijo pa se pozitivni nauk vse zgodbe tudi končuje. Od tod naprej je le še ocean usmiljenja in pomilovanja. Najprej je potrebno razjasniti, kdo lovi koga. Znano in zaželeno je, da policaji lovijo lopove. Glede na potek celotne zgodbe pa je prav tako razvidno, da policaji lovijo tudi policaje. Zdaj le še čakamo, da bodo tudi lopovi začeli loviti lopove, pa bo narobe svet popoln. To, da lopovi lovijo policaje, pa je tako ali tako že nekaj časa znano.
“S pisanjem skrivnih sporočil na Facebooku bi se lahko v prihodnosti začela kakšna od policajskih šal.”
Analitiki, ki so opozarjali na dejstvo, da je policiste naznanil kolega policist, so poudarili, da neenotnost med policijo ni nikoli dober znak. Toda, ali dva sindikata za eno samo policijo nista bolj nevarna za poklic kot nekaj tožarjenja med sindikalnimi zaupniki? Dva sindikata, ki bi ju lahko označili kot odprt sektaški boj znotraj policije, delata stroki verjetno večjo škodo kot špecanje samo. Še več, z nekaj domišljije sta sindikata lahko tudi vzrok medsebojnega tožarjenja in ovajanja. Če se policisti ne morejo dogovoriti za enotno sindikalno centralo, kako lahko kdorkoli pričakuje, da se bodo dogovorili za tajnost na Facebooku?
In prav Facebook je druga neznosna neumnost vrlih mož postave. Zakaj se pogruntavščini reče socialna omrežja, je mogoče policistom nerazumljivo, ampak zadeva je bila izumljena ravno z nasprotnim namenom, kot si to predstavljajo slovenski možje postave. Facebook je ultimativno orodje človeške histerije, s pomočjo katerega vsi vedo vse o vseh in pričakovati tajnost na Facebooku je podobno kot pričakovati zemeljsko gravitacijo na Luni. Še več, s pisanjem skrivnih sporočil na Facebooku bi se lahko v prihodnosti začela kakšna od policajskih šal.
Nadalje je nadvse zanimiv odziv predsednika vlade. Nadel si je enega najbolj odločnih izrazov in povedal, da sta zasledovanje in ustavljanje ministra resen poskus spodkopavanja vlade. »Spodkopavanje vlade« se sliši res grozljivo in podobno apokaliptično, kot je bila nedavna razširitev pooblastil slovenski vojski. Kot da se nad brezmadežno slovensko demokracijo spravljajo temne sile totalitarizma, ki za svojo raboto nepooblaščeno uporabljajo represivni aparat države. Recept kot iz kakšnega južnoameriškega državnega udara, skratka …
A po krajšem premisleku … Če kaj, je policija zavezana k varovanju in ščitenju državljanov. In kako češ državljane bolj učinkovito ščititi in varovati, kot da spodkopavaš vlado? Kajti v medijih in javnosti velja, da je največji sovražnik slovenskega ljudstva prav slovenska vlada! In ko vlada izjavi, da jo policija, ki je posvečena varovanju ljudstva, želi spodkopati, po logičnem zaključku policija opravlja samo svoje z zakoni določeno delo!
In še zadnja nelogičnost vse zgodbe; največja slast policijskega dela je, ko nepridiprava policist sooči z neizpodbitnimi dokazi. Zato je prav neverjetna nerodnost, s katero se policisti – enkrat na nasprotni strani mrežice – izgovarjajo identično kot najbolj patetični lopovi. »To ni moje,« pa so ja lahko slišali sto- in stokrat, ko so po parkih lovili male dilerje in če kdo, bi lahko oni vedeli, kako hipna laž namesto priznanja vse le še poslabša.
“Ker gre za neprofesionalnost na temeljni oziroma načelni ravni, nas je lahko resnična groza, kako neprofesionalni so šele njihovi postopki na vsakodnevni operativni ravni.”
Iz vse te zgodbe, naj bo protizakonita ali tako ali drugače podtaknjena, pa veje ena sama resnica; in ta je popolna neprofesionalnost slovenske policije. Neprofesionalno je to, da zadeve niso bili sposobni zaznati in pozneje obravnavati kot interni problem, neprofesionalnost, ker ne zmorejo učinkovitega in ne hujskaškega sindikalnega organiziranja, neprofesionalnost, ker ne poznajo sodobnih informacijskih tehnologij in neprofesionalnost, ker ne poznajo ali ne razumejo svoje vloge v odnosu do ostalih dejavnikov oblasti. Recimo do vsakokratne vlade. In ker gre za neprofesionalnost na temeljni oziroma načelni ravni, nas je lahko resnična groza, kako neprofesionalni so šele njihovi postopki na vsakodnevni operativni ravni.
In še absurd: namen tiste nesrečne patrole je bil na simbolni ravni podčrtati policijski sindikalni boj, z bizarno akcijo pa so ga samo prečrtali.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?
Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.
Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.
Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"
Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.
Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.
Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.
Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.
Neveljaven email naslov