Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob dnevu varne rabe interneta so se po deželi vrstila predavanja in opozorila odgovornih, da je vse več mladih zasvojenih z internetom. In kako je to nevarno. Istočasno je predsednica uprave enega največjih zaposlovalcev na Dolenjskem jasno in glasno povedala, da je milenijska generacija, to so današnji mladi, rojeni med 1980 in 2000, “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Pa sta dva milenijca, najbrž z varno rabo interneta v mislih, skoraj do smrti pretepla somilenijca in vse skupaj objavila na Facebooku. In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Nekako tako.
Vse skupaj tvori šlamastiko, ki jo je moč razvozlati le s pomočjo analognega uma. Ampak še prej osnove …
In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Teorija uči, kako se vsaka nova generacija s studom ozira na starejše, se jim upira, je neprilagojena, da bi nato sama postala to, kar je v mladosti zavračala. Sociologi imajo ime za vse to, manj učeni pojav imenujemo preprosto: življenje.
Mladi v eksplozivnost medgeneracijskega boja skozi zgodovino dodajajo tezo, da jih starejši ne razumejo. Istočasno pa starejši vedno trdijo, da mlade razumejo. Pač po preprosti logiki, da če razumejo ves svet in pol znanega vesolja, verjetno razumejo tudi mlade. Nekaj dobre literature, kar precej odličnih pop pesmi in zanimive pričeske je pridelala mladina iz tega konflikta, starejši pa so iz njega s pomočjo korporacij iztisnili milijarde. Če so jim mladi kdaj presedli, so jih učinkovito pobili v katerem konfliktov in to je v glavnem to.
Potem pa so prišli milenijci. Teorija uči, kako je bila pred njimi generacija “X” – še vedno analogni uporniki, mediji pa so polni imen za generacijo, ki prihaja po milenijski. Kakorkoli: milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala. Digitalizacije, ki je v skrajnosti lahko patološka odvisnost in je snemanje ubojev ob pričakovanju všečkov. Ali pa je uporaba stoštiridesetih znakov Twiterja za širjenje političnih idej. Kar je odlično, ker je za večino politikov 150 znakov že preveč prostora za njihovo borno vsebino. Kot dokazuje primer bivšega poslanca SDS, pa si lahko odvisen tako od Twiterja kot tudi od kokaina. Kar je velik napredek od Prešerna, ki je bil odvisen od literature in šnopsa. Če smo že v postprešernovskem času.
Milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala.
Zdi se, da je milenijski generaciji prvič v civilizaciji uspelo izničiti, oziroma preseči generacijski konflikt! Kar je velik dosežek. Milenijska generacija se ne upira! Oja, pa še kako se razburja, a le v njej znanem in varnem okolju. Na spletu. Kar pomeni, da vsaj za zdaj svetovni ureditvi še ni nevarna in kar še pomeni, da se starejši do nje ne moremo vesti ne pokroviteljsko, ne sovražno – ker preprosto ne vemo, kako. S tem, ko so večino čustvovanja milenijci spremenili v digitalni zapis, so s seboj med enice in ničle odnesli tudi vse sestavine konflikta. Kot opozarjajo strokovnjaki za digitalno odvisnost, se večina čustvovanja odvija v digitalnem prostoru in če milenijcem ne slediš tja, jim svojih, zagotovo pravilnih argumentov ne moreš niti predstaviti. Kaj se šele spreti!
Tako lahko predsednica uprave velikega dolenjskega zaposlovalca povsem nekaznovano izjavi, da je cela generacija “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Ko so nekaj podobnega izjavile elite leta 1968, so imele generacijo na ulicah. Pa tisto so bili pacifistični hipiji! Milenijci ne bodo storili nič podobnega. Na ugotovitev predsednice uprave bodo pribili, da v Sloveniji ni prihodnosti in bodo odšli nekam, kjer je okolje bolj spodbudno. Po navadi je to nekje na toplem, kjer se da deskati. Tam delajo z računalniki, se fotografirajo in uživajo ob kratkih filmčkih, ki prikazujejo muce.
Ker smo starejši, ki ne vidimo razloga ali smisla v uporabi Facebooka in Twiterja, na ta način izključeni iz neposrednih prenosov ubojev in poslanskih orgij, smo hkrati prvič v zgodovini premagani s svojim lastnim orožjem – z ignoranco. Neupoštevanje in nerazumevanje mlajše generacije, kar je bilo tisočletna osnova ustroja sveta, se je prvič v zgodovini obrnilo proti nam. Milenijci našega sveta ne potrebujejo, ker imajo vzporednega in nam ostane samo dvoje: ali popustimo in se damo na razpolago milijardam potencialnih prijateljev, ali pa se posvetimo vrtnarjenju. Oboje se zdi podobno brezupno.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob dnevu varne rabe interneta so se po deželi vrstila predavanja in opozorila odgovornih, da je vse več mladih zasvojenih z internetom. In kako je to nevarno. Istočasno je predsednica uprave enega največjih zaposlovalcev na Dolenjskem jasno in glasno povedala, da je milenijska generacija, to so današnji mladi, rojeni med 1980 in 2000, “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Pa sta dva milenijca, najbrž z varno rabo interneta v mislih, skoraj do smrti pretepla somilenijca in vse skupaj objavila na Facebooku. In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Nekako tako.
Vse skupaj tvori šlamastiko, ki jo je moč razvozlati le s pomočjo analognega uma. Ampak še prej osnove …
In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Teorija uči, kako se vsaka nova generacija s studom ozira na starejše, se jim upira, je neprilagojena, da bi nato sama postala to, kar je v mladosti zavračala. Sociologi imajo ime za vse to, manj učeni pojav imenujemo preprosto: življenje.
Mladi v eksplozivnost medgeneracijskega boja skozi zgodovino dodajajo tezo, da jih starejši ne razumejo. Istočasno pa starejši vedno trdijo, da mlade razumejo. Pač po preprosti logiki, da če razumejo ves svet in pol znanega vesolja, verjetno razumejo tudi mlade. Nekaj dobre literature, kar precej odličnih pop pesmi in zanimive pričeske je pridelala mladina iz tega konflikta, starejši pa so iz njega s pomočjo korporacij iztisnili milijarde. Če so jim mladi kdaj presedli, so jih učinkovito pobili v katerem konfliktov in to je v glavnem to.
Potem pa so prišli milenijci. Teorija uči, kako je bila pred njimi generacija “X” – še vedno analogni uporniki, mediji pa so polni imen za generacijo, ki prihaja po milenijski. Kakorkoli: milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala. Digitalizacije, ki je v skrajnosti lahko patološka odvisnost in je snemanje ubojev ob pričakovanju všečkov. Ali pa je uporaba stoštiridesetih znakov Twiterja za širjenje političnih idej. Kar je odlično, ker je za večino politikov 150 znakov že preveč prostora za njihovo borno vsebino. Kot dokazuje primer bivšega poslanca SDS, pa si lahko odvisen tako od Twiterja kot tudi od kokaina. Kar je velik napredek od Prešerna, ki je bil odvisen od literature in šnopsa. Če smo že v postprešernovskem času.
Milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala.
Zdi se, da je milenijski generaciji prvič v civilizaciji uspelo izničiti, oziroma preseči generacijski konflikt! Kar je velik dosežek. Milenijska generacija se ne upira! Oja, pa še kako se razburja, a le v njej znanem in varnem okolju. Na spletu. Kar pomeni, da vsaj za zdaj svetovni ureditvi še ni nevarna in kar še pomeni, da se starejši do nje ne moremo vesti ne pokroviteljsko, ne sovražno – ker preprosto ne vemo, kako. S tem, ko so večino čustvovanja milenijci spremenili v digitalni zapis, so s seboj med enice in ničle odnesli tudi vse sestavine konflikta. Kot opozarjajo strokovnjaki za digitalno odvisnost, se večina čustvovanja odvija v digitalnem prostoru in če milenijcem ne slediš tja, jim svojih, zagotovo pravilnih argumentov ne moreš niti predstaviti. Kaj se šele spreti!
Tako lahko predsednica uprave velikega dolenjskega zaposlovalca povsem nekaznovano izjavi, da je cela generacija “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Ko so nekaj podobnega izjavile elite leta 1968, so imele generacijo na ulicah. Pa tisto so bili pacifistični hipiji! Milenijci ne bodo storili nič podobnega. Na ugotovitev predsednice uprave bodo pribili, da v Sloveniji ni prihodnosti in bodo odšli nekam, kjer je okolje bolj spodbudno. Po navadi je to nekje na toplem, kjer se da deskati. Tam delajo z računalniki, se fotografirajo in uživajo ob kratkih filmčkih, ki prikazujejo muce.
Ker smo starejši, ki ne vidimo razloga ali smisla v uporabi Facebooka in Twiterja, na ta način izključeni iz neposrednih prenosov ubojev in poslanskih orgij, smo hkrati prvič v zgodovini premagani s svojim lastnim orožjem – z ignoranco. Neupoštevanje in nerazumevanje mlajše generacije, kar je bilo tisočletna osnova ustroja sveta, se je prvič v zgodovini obrnilo proti nam. Milenijci našega sveta ne potrebujejo, ker imajo vzporednega in nam ostane samo dvoje: ali popustimo in se damo na razpolago milijardam potencialnih prijateljev, ali pa se posvetimo vrtnarjenju. Oboje se zdi podobno brezupno.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Neveljaven email naslov