Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob dnevu varne rabe interneta so se po deželi vrstila predavanja in opozorila odgovornih, da je vse več mladih zasvojenih z internetom. In kako je to nevarno. Istočasno je predsednica uprave enega največjih zaposlovalcev na Dolenjskem jasno in glasno povedala, da je milenijska generacija, to so današnji mladi, rojeni med 1980 in 2000, “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Pa sta dva milenijca, najbrž z varno rabo interneta v mislih, skoraj do smrti pretepla somilenijca in vse skupaj objavila na Facebooku. In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Nekako tako.
Vse skupaj tvori šlamastiko, ki jo je moč razvozlati le s pomočjo analognega uma. Ampak še prej osnove …
In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Teorija uči, kako se vsaka nova generacija s studom ozira na starejše, se jim upira, je neprilagojena, da bi nato sama postala to, kar je v mladosti zavračala. Sociologi imajo ime za vse to, manj učeni pojav imenujemo preprosto: življenje.
Mladi v eksplozivnost medgeneracijskega boja skozi zgodovino dodajajo tezo, da jih starejši ne razumejo. Istočasno pa starejši vedno trdijo, da mlade razumejo. Pač po preprosti logiki, da če razumejo ves svet in pol znanega vesolja, verjetno razumejo tudi mlade. Nekaj dobre literature, kar precej odličnih pop pesmi in zanimive pričeske je pridelala mladina iz tega konflikta, starejši pa so iz njega s pomočjo korporacij iztisnili milijarde. Če so jim mladi kdaj presedli, so jih učinkovito pobili v katerem konfliktov in to je v glavnem to.
Potem pa so prišli milenijci. Teorija uči, kako je bila pred njimi generacija “X” – še vedno analogni uporniki, mediji pa so polni imen za generacijo, ki prihaja po milenijski. Kakorkoli: milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala. Digitalizacije, ki je v skrajnosti lahko patološka odvisnost in je snemanje ubojev ob pričakovanju všečkov. Ali pa je uporaba stoštiridesetih znakov Twiterja za širjenje političnih idej. Kar je odlično, ker je za večino politikov 150 znakov že preveč prostora za njihovo borno vsebino. Kot dokazuje primer bivšega poslanca SDS, pa si lahko odvisen tako od Twiterja kot tudi od kokaina. Kar je velik napredek od Prešerna, ki je bil odvisen od literature in šnopsa. Če smo že v postprešernovskem času.
Milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala.
Zdi se, da je milenijski generaciji prvič v civilizaciji uspelo izničiti, oziroma preseči generacijski konflikt! Kar je velik dosežek. Milenijska generacija se ne upira! Oja, pa še kako se razburja, a le v njej znanem in varnem okolju. Na spletu. Kar pomeni, da vsaj za zdaj svetovni ureditvi še ni nevarna in kar še pomeni, da se starejši do nje ne moremo vesti ne pokroviteljsko, ne sovražno – ker preprosto ne vemo, kako. S tem, ko so večino čustvovanja milenijci spremenili v digitalni zapis, so s seboj med enice in ničle odnesli tudi vse sestavine konflikta. Kot opozarjajo strokovnjaki za digitalno odvisnost, se večina čustvovanja odvija v digitalnem prostoru in če milenijcem ne slediš tja, jim svojih, zagotovo pravilnih argumentov ne moreš niti predstaviti. Kaj se šele spreti!
Tako lahko predsednica uprave velikega dolenjskega zaposlovalca povsem nekaznovano izjavi, da je cela generacija “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Ko so nekaj podobnega izjavile elite leta 1968, so imele generacijo na ulicah. Pa tisto so bili pacifistični hipiji! Milenijci ne bodo storili nič podobnega. Na ugotovitev predsednice uprave bodo pribili, da v Sloveniji ni prihodnosti in bodo odšli nekam, kjer je okolje bolj spodbudno. Po navadi je to nekje na toplem, kjer se da deskati. Tam delajo z računalniki, se fotografirajo in uživajo ob kratkih filmčkih, ki prikazujejo muce.
Ker smo starejši, ki ne vidimo razloga ali smisla v uporabi Facebooka in Twiterja, na ta način izključeni iz neposrednih prenosov ubojev in poslanskih orgij, smo hkrati prvič v zgodovini premagani s svojim lastnim orožjem – z ignoranco. Neupoštevanje in nerazumevanje mlajše generacije, kar je bilo tisočletna osnova ustroja sveta, se je prvič v zgodovini obrnilo proti nam. Milenijci našega sveta ne potrebujejo, ker imajo vzporednega in nam ostane samo dvoje: ali popustimo in se damo na razpolago milijardam potencialnih prijateljev, ali pa se posvetimo vrtnarjenju. Oboje se zdi podobno brezupno.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.
Ob dnevu varne rabe interneta so se po deželi vrstila predavanja in opozorila odgovornih, da je vse več mladih zasvojenih z internetom. In kako je to nevarno. Istočasno je predsednica uprave enega največjih zaposlovalcev na Dolenjskem jasno in glasno povedala, da je milenijska generacija, to so današnji mladi, rojeni med 1980 in 2000, “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Pa sta dva milenijca, najbrž z varno rabo interneta v mislih, skoraj do smrti pretepla somilenijca in vse skupaj objavila na Facebooku. In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Nekako tako.
Vse skupaj tvori šlamastiko, ki jo je moč razvozlati le s pomočjo analognega uma. Ampak še prej osnove …
In za konec je na vsemogočnem Twiterju zaokrožil posnetek poslanca državnega zbora, kako bi skoraj prišel v stik z mamili.
Teorija uči, kako se vsaka nova generacija s studom ozira na starejše, se jim upira, je neprilagojena, da bi nato sama postala to, kar je v mladosti zavračala. Sociologi imajo ime za vse to, manj učeni pojav imenujemo preprosto: življenje.
Mladi v eksplozivnost medgeneracijskega boja skozi zgodovino dodajajo tezo, da jih starejši ne razumejo. Istočasno pa starejši vedno trdijo, da mlade razumejo. Pač po preprosti logiki, da če razumejo ves svet in pol znanega vesolja, verjetno razumejo tudi mlade. Nekaj dobre literature, kar precej odličnih pop pesmi in zanimive pričeske je pridelala mladina iz tega konflikta, starejši pa so iz njega s pomočjo korporacij iztisnili milijarde. Če so jim mladi kdaj presedli, so jih učinkovito pobili v katerem konfliktov in to je v glavnem to.
Potem pa so prišli milenijci. Teorija uči, kako je bila pred njimi generacija “X” – še vedno analogni uporniki, mediji pa so polni imen za generacijo, ki prihaja po milenijski. Kakorkoli: milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala. Digitalizacije, ki je v skrajnosti lahko patološka odvisnost in je snemanje ubojev ob pričakovanju všečkov. Ali pa je uporaba stoštiridesetih znakov Twiterja za širjenje političnih idej. Kar je odlično, ker je za večino politikov 150 znakov že preveč prostora za njihovo borno vsebino. Kot dokazuje primer bivšega poslanca SDS, pa si lahko odvisen tako od Twiterja kot tudi od kokaina. Kar je velik napredek od Prešerna, ki je bil odvisen od literature in šnopsa. Če smo že v postprešernovskem času.
Milencijci so prva generacija, ki se digitalizacije ni priučila, ampak je z njo odraščala.
Zdi se, da je milenijski generaciji prvič v civilizaciji uspelo izničiti, oziroma preseči generacijski konflikt! Kar je velik dosežek. Milenijska generacija se ne upira! Oja, pa še kako se razburja, a le v njej znanem in varnem okolju. Na spletu. Kar pomeni, da vsaj za zdaj svetovni ureditvi še ni nevarna in kar še pomeni, da se starejši do nje ne moremo vesti ne pokroviteljsko, ne sovražno – ker preprosto ne vemo, kako. S tem, ko so večino čustvovanja milenijci spremenili v digitalni zapis, so s seboj med enice in ničle odnesli tudi vse sestavine konflikta. Kot opozarjajo strokovnjaki za digitalno odvisnost, se večina čustvovanja odvija v digitalnem prostoru in če milenijcem ne slediš tja, jim svojih, zagotovo pravilnih argumentov ne moreš niti predstaviti. Kaj se šele spreti!
Tako lahko predsednica uprave velikega dolenjskega zaposlovalca povsem nekaznovano izjavi, da je cela generacija “nevzgojena, neprilagojena in neusposobljena”! Ko so nekaj podobnega izjavile elite leta 1968, so imele generacijo na ulicah. Pa tisto so bili pacifistični hipiji! Milenijci ne bodo storili nič podobnega. Na ugotovitev predsednice uprave bodo pribili, da v Sloveniji ni prihodnosti in bodo odšli nekam, kjer je okolje bolj spodbudno. Po navadi je to nekje na toplem, kjer se da deskati. Tam delajo z računalniki, se fotografirajo in uživajo ob kratkih filmčkih, ki prikazujejo muce.
Ker smo starejši, ki ne vidimo razloga ali smisla v uporabi Facebooka in Twiterja, na ta način izključeni iz neposrednih prenosov ubojev in poslanskih orgij, smo hkrati prvič v zgodovini premagani s svojim lastnim orožjem – z ignoranco. Neupoštevanje in nerazumevanje mlajše generacije, kar je bilo tisočletna osnova ustroja sveta, se je prvič v zgodovini obrnilo proti nam. Milenijci našega sveta ne potrebujejo, ker imajo vzporednega in nam ostane samo dvoje: ali popustimo in se damo na razpolago milijardam potencialnih prijateljev, ali pa se posvetimo vrtnarjenju. Oboje se zdi podobno brezupno.
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
Neveljaven email naslov