Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Te dni tako spremljamo debato o pokrajinah, ki se pojavi v letih, ko ni gob; ali pa pobuda za zastonjski mestni promet, ki je na sporedu vsako prestopno leto, in podobno. Skratka teme, ki so podobno nerealne, kot da bi se na veliko pogovarjali o državnem protokolu v primeru pristanka Marsovcev.
A ker je pobuda o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka prišla od člana legitimne politične stranke in je naslovljena na legitimen državni organ, kot je vlada, smo jo kot legitimen medij primorani komentirati. Poslanec Jani Ivanuša se je v pojasnilu pobude večkrat ponosno skliceval na svoje ormoško poreklo ter kako razumejo in vidijo in urejajo stvari v Ormožu. Zato, da bomo vedeli, katera izmed obveznoslužnih pobud je Janijeva, jo imenujmo “šiponova pobuda”!
V obrambo poslancu; od zadnje pobude za ponovno vpeljavo obveznega služenja vojaškega roka se je toliko spremenilo, da je pobudo v ormoškem kontekstu mogoče vsaj razumeti, če je že ni mogoče razložiti.
Logika, da če vojakov primanjkuje, pač uzakoniš vpoklic, je železna in ima svojo zgodovinsko brado. Države segajo po njej že vso zgodovino, z izjemo veselih desetletij 16. in 17. stoletja, ko se je dalo vojake za zmerno ceno najeti.
Pobuda je strukturirana na več ravneh in govori o težavah z moštvom v slovenski vojski, o težavah z begunci na naših mejah in o težavah s pomehkuženostjo današnjih generacij. Ob tem pa predlaga, da bi bilo enoletno služenje obvezno za oba spola.
Torej lepo po vrsti, kot so vojaki v Trsti.
Logika, da če vojakov primanjkuje, pač uzakoniš vpoklic, je železna in ima svojo zgodovinsko brado. Države segajo po njej že vso zgodovino, z izjemo veselih desetletij 16. in 17. stoletja, ko se je dalo vojake za zmerno ceno najeti.
A elite so kmalu ugotovile, da je ceneje, če državljanstvo predvideva tudi zastonjsko službovanje v vojski. Ko je nato partner obveznega služenja postalo domoljubje, so države vzpostavile izjemno gladko delujočo navezo, ki je vsaj v dvajsetem stoletju učinkovito masakrirala – še najraje populacijo v Evropi.
Kakšna kolosalna neumnost je logika, po kateri uzakoniš obvezno služenje, če ti primanjkuje vojakov, pokaže analogija; naj uvedemo suženjstvo, ker nam v nekaterih panogah zmanjkuje delavcev? Recimo da ob nočeh po madžarskem podeželju lovimo ljudi, nato pa jih prisilimo, da zastonj delajo kot kuharji in natakarji. Treba je preveriti, če so v Ormožu že tako daleč.
Naslednji del pobude, naj močne nacionalne vojske na kakršenkoli način razrešujejo ali begunsko krizo ali zaostrene varnostne razmere v Evropi, najodločneje zavračamo in je ni spodobno niti komentirati.
Tretja alineja pobude poslanca Janija Ivanuše pa je novost in zato se ji še posebej posvetimo. Kot pravi, “so ženske vedno bolj zgrožene nad dejstvom, da so moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta”.
Obvezni vojaški rok bi vse to popravil v enem letu.
Torej se za kratek čas z livad spodnjega Podravja, kjer moški še vedno skačejo z dreves na spodaj pasočo se divjad, preselimo v pomehkuženost urbane Slovenije.
Kar je hotel poslanec povedati, je sicer razumljivo; da pa izvemo, kaj je resnično rekel, je treba spremeniti spol …
Torej: “Medtem ko so ženske zgrožene, so moški vedno bolj navdušeni, da so drugi moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta.”
Hočemo povedati, da slabo prikrita homofobija v tej pobudi temelji na urbani legendi o iztekanju testosterona iz bog ve katere luknje na moškem telesu … Ob tem pa govori tudi o tem, da ženske ljubijo rahlo smrdeča, odločna, dlakava bitja, ki delajo čudeže z žago in kladivom, ob tem pa niti ne pisnejo, če stopijo na žebelj.
Kakšna kolosalna neumnost je logika, po kateri uzakoniš obvezno služenje, če ti primanjkuje vojakov, pokaže analogija; naj uvedemo suženjstvo, ker nam v nekaterih panogah zmanjkuje delavcev? Recimo da ob nočeh po madžarskem podeželju lovimo ljudi, nato pa jih prisilimo, da zastonj delajo kot kuharji in natakarji.
A ta košara svete preproščine nosi tudi kal logične zablode. Namreč: poslanec predlaga obvezno služenje za oba spola. Se pravi, da bodo ženske na služenju vojaškega roka dobile isto porcijo nemehkužnosti, neobčutljivosti in iznajdljivosti kot moški. Kar pomeni, da bodo iste ženske, ki se jim moška pomehkuženost gabi že zdaj, po spremembi v superwoman, spet korak pred moško pomehkuženostjo. Ta bo sicer manjša, kot bi bila brez služenja, a še vedno dovolj velika, da bo šla ženskam na jetra. Hočemo povedati, da se Predinova Lidija danes nad odprtim paketom v Kikindi krohota.
Najbolj naivna pa je poslančeva predpostavka, da je vojaški rok dober za discipliniranje, razmehkuženost, organiziranost in podobne rokodelske veščine. Se pravi, da bi jo morali predpisati mladim generacijam kot “šolo za življenje”! Poslanec dobesedno omenja boljšo pripravljenost na zahtevne razmere na trgu dela, ki si jo bo soldat pridobil s čiščenjem puške in plazenjem po zemlji. Za te stvari so taborniki, če že koga veseli naslavljanje z murenčki in medvedki. Končni cilj vojske pa je, da mladega človeka izuri v najrazličnejših načinih, kako ubiti drugega človeka in ga posledično prepriča, da je častno, če bo sam ubit. Najverjetneje resnično nisi več mehkužec, če pobiješ goro namišljenih sovražnikov. Sploh pa nisi mehkužec, če te prinesejo domov na ščitu. Kako pa so ženske posledično s tem bolj zadovoljne, pa za vse nas, razen za Janija iz Ormoža, ostaja uganka.
P. S.
Poslanec Jani Ivanuša ima noro srečo, da njegova ime in priimek z nekaj domišljije dajeta zanimiv anagram.
Najbolj naivna pa je poslančeva predpostavka, da je vojaški rok dober za discipliniranje, razmehkuženost, organiziranost in podobne rokodelske veščine. Se pravi, da bi jo morali predpisati mladim generacijam kot “šolo za življenje”! Poslanec dobesedno omenja boljšo pripravljenost na zahtevne razmere na trgu dela, ki si jo bo soldat pridobil s čiščenjem puške in plazenjem po zemlji.
758 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Te dni tako spremljamo debato o pokrajinah, ki se pojavi v letih, ko ni gob; ali pa pobuda za zastonjski mestni promet, ki je na sporedu vsako prestopno leto, in podobno. Skratka teme, ki so podobno nerealne, kot da bi se na veliko pogovarjali o državnem protokolu v primeru pristanka Marsovcev.
A ker je pobuda o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka prišla od člana legitimne politične stranke in je naslovljena na legitimen državni organ, kot je vlada, smo jo kot legitimen medij primorani komentirati. Poslanec Jani Ivanuša se je v pojasnilu pobude večkrat ponosno skliceval na svoje ormoško poreklo ter kako razumejo in vidijo in urejajo stvari v Ormožu. Zato, da bomo vedeli, katera izmed obveznoslužnih pobud je Janijeva, jo imenujmo “šiponova pobuda”!
V obrambo poslancu; od zadnje pobude za ponovno vpeljavo obveznega služenja vojaškega roka se je toliko spremenilo, da je pobudo v ormoškem kontekstu mogoče vsaj razumeti, če je že ni mogoče razložiti.
Logika, da če vojakov primanjkuje, pač uzakoniš vpoklic, je železna in ima svojo zgodovinsko brado. Države segajo po njej že vso zgodovino, z izjemo veselih desetletij 16. in 17. stoletja, ko se je dalo vojake za zmerno ceno najeti.
Pobuda je strukturirana na več ravneh in govori o težavah z moštvom v slovenski vojski, o težavah z begunci na naših mejah in o težavah s pomehkuženostjo današnjih generacij. Ob tem pa predlaga, da bi bilo enoletno služenje obvezno za oba spola.
Torej lepo po vrsti, kot so vojaki v Trsti.
Logika, da če vojakov primanjkuje, pač uzakoniš vpoklic, je železna in ima svojo zgodovinsko brado. Države segajo po njej že vso zgodovino, z izjemo veselih desetletij 16. in 17. stoletja, ko se je dalo vojake za zmerno ceno najeti.
A elite so kmalu ugotovile, da je ceneje, če državljanstvo predvideva tudi zastonjsko službovanje v vojski. Ko je nato partner obveznega služenja postalo domoljubje, so države vzpostavile izjemno gladko delujočo navezo, ki je vsaj v dvajsetem stoletju učinkovito masakrirala – še najraje populacijo v Evropi.
Kakšna kolosalna neumnost je logika, po kateri uzakoniš obvezno služenje, če ti primanjkuje vojakov, pokaže analogija; naj uvedemo suženjstvo, ker nam v nekaterih panogah zmanjkuje delavcev? Recimo da ob nočeh po madžarskem podeželju lovimo ljudi, nato pa jih prisilimo, da zastonj delajo kot kuharji in natakarji. Treba je preveriti, če so v Ormožu že tako daleč.
Naslednji del pobude, naj močne nacionalne vojske na kakršenkoli način razrešujejo ali begunsko krizo ali zaostrene varnostne razmere v Evropi, najodločneje zavračamo in je ni spodobno niti komentirati.
Tretja alineja pobude poslanca Janija Ivanuše pa je novost in zato se ji še posebej posvetimo. Kot pravi, “so ženske vedno bolj zgrožene nad dejstvom, da so moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta”.
Obvezni vojaški rok bi vse to popravil v enem letu.
Torej se za kratek čas z livad spodnjega Podravja, kjer moški še vedno skačejo z dreves na spodaj pasočo se divjad, preselimo v pomehkuženost urbane Slovenije.
Kar je hotel poslanec povedati, je sicer razumljivo; da pa izvemo, kaj je resnično rekel, je treba spremeniti spol …
Torej: “Medtem ko so ženske zgrožene, so moški vedno bolj navdušeni, da so drugi moški vedno bolj mehkužni, neiznajdljivi, občutljivi in niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta.”
Hočemo povedati, da slabo prikrita homofobija v tej pobudi temelji na urbani legendi o iztekanju testosterona iz bog ve katere luknje na moškem telesu … Ob tem pa govori tudi o tem, da ženske ljubijo rahlo smrdeča, odločna, dlakava bitja, ki delajo čudeže z žago in kladivom, ob tem pa niti ne pisnejo, če stopijo na žebelj.
Kakšna kolosalna neumnost je logika, po kateri uzakoniš obvezno služenje, če ti primanjkuje vojakov, pokaže analogija; naj uvedemo suženjstvo, ker nam v nekaterih panogah zmanjkuje delavcev? Recimo da ob nočeh po madžarskem podeželju lovimo ljudi, nato pa jih prisilimo, da zastonj delajo kot kuharji in natakarji.
A ta košara svete preproščine nosi tudi kal logične zablode. Namreč: poslanec predlaga obvezno služenje za oba spola. Se pravi, da bodo ženske na služenju vojaškega roka dobile isto porcijo nemehkužnosti, neobčutljivosti in iznajdljivosti kot moški. Kar pomeni, da bodo iste ženske, ki se jim moška pomehkuženost gabi že zdaj, po spremembi v superwoman, spet korak pred moško pomehkuženostjo. Ta bo sicer manjša, kot bi bila brez služenja, a še vedno dovolj velika, da bo šla ženskam na jetra. Hočemo povedati, da se Predinova Lidija danes nad odprtim paketom v Kikindi krohota.
Najbolj naivna pa je poslančeva predpostavka, da je vojaški rok dober za discipliniranje, razmehkuženost, organiziranost in podobne rokodelske veščine. Se pravi, da bi jo morali predpisati mladim generacijam kot “šolo za življenje”! Poslanec dobesedno omenja boljšo pripravljenost na zahtevne razmere na trgu dela, ki si jo bo soldat pridobil s čiščenjem puške in plazenjem po zemlji. Za te stvari so taborniki, če že koga veseli naslavljanje z murenčki in medvedki. Končni cilj vojske pa je, da mladega človeka izuri v najrazličnejših načinih, kako ubiti drugega človeka in ga posledično prepriča, da je častno, če bo sam ubit. Najverjetneje resnično nisi več mehkužec, če pobiješ goro namišljenih sovražnikov. Sploh pa nisi mehkužec, če te prinesejo domov na ščitu. Kako pa so ženske posledično s tem bolj zadovoljne, pa za vse nas, razen za Janija iz Ormoža, ostaja uganka.
P. S.
Poslanec Jani Ivanuša ima noro srečo, da njegova ime in priimek z nekaj domišljije dajeta zanimiv anagram.
Najbolj naivna pa je poslančeva predpostavka, da je vojaški rok dober za discipliniranje, razmehkuženost, organiziranost in podobne rokodelske veščine. Se pravi, da bi jo morali predpisati mladim generacijam kot “šolo za življenje”! Poslanec dobesedno omenja boljšo pripravljenost na zahtevne razmere na trgu dela, ki si jo bo soldat pridobil s čiščenjem puške in plazenjem po zemlji.
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Neveljaven email naslov