Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Kdo so vključevalni politiki in kdo izključevalni? Kateri politiki marajo Janeza Janšo in kateri ne?
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Sezona pisem se je začela z 22 razumniki, ki so bili za sestavo nove koalicije pod vodstvom SDS. Koalicija naj bo razvojno naravnana in naj bo vključujoča. “Vključujoča” je modni pojem slovenske politične latovščine in ga ne gre zamenjevati za podoben termin, uporabljan v elektrogospodarstvu. Pomeni pa nasprotno od “izključujoče” in pojem je postal tako popularen, da se slovenski politiki zadnje mesece delijo na to, ali so vključujoči ali izključujoči.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Kot odgovor na pismo za vključevalno vlado je v javnost prišlo pismo 74 razumnikov, ki so absolutno proti vključujoči koaliciji, ker bi z njo zdrsnili na bankino demokracije.
Čakamo torej le še na pismo Ali babe in 40 razbojnikov, ki jih bo, kot vedno, zanimalo, kako priti do državne srebrnine.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Če ne drugega, nam ta pisma govorijo o težavah z razumom. Vseh 96 podpisnikov obeh tokratnih pisem so razumniki. Znanstveniki, profesorji in podobno. Se pravi, da ko gredo zjutraj na šiht, vklopijo razum in živijo ter preživijo od čistega intelekta. Od dela svojih možganov. Ampak kljub temu se o eni in isti stvari, kot je sestava nove koalicije, kategorično ne strinjajo. “Stojijo na nasprotnih bregovih, njihovo mnenje je diametralno nasprotno …” In kar je podobnih poimenovanj intelektualnih nasprotij.
Se pravi, da del teh razumnikov, odvisno katero pismo so podpisali, ne uporablja v redu svojega razuma. Da razmišlja narobe. In medtem ko je motiti se v pismu, ki bo zakoličilo politično realnost še razmeroma neškodljivo, pa je motiti se pri običajnem delu teh razumnikov lahko usodno. Kajti med njimi so sociologi kulture, politologi, mladi podjetniki, ustanovitelji foruma 21, profesorji; vse poklicni profili, pri katerih lahko ima zmotno razmišljanje, se pravi tudi zmotno delovanje, težke posledice za prihodnost naše države. Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci. In v naslednjih dneh bomo dobili skupino razumnikov, ali jih bo 44 ali pa 22, ki se motijo.
Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci.
Seveda obstaja še tretja možnost, ki pa živi in preživi le v okolju pop kulture. Pogrošni žurnalizem že desetletja razlaga, da na svetu pač obstaja več resnic, kar pa ne drži.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Oziroma lahko je dobra in/ali slaba – a le če poslušaš nakladače ob šankih, na internetu in nas, v medijih. Ne more pa biti dobra in/ali slaba, če so o njej premislili razumniki. Med tem ko mi uporabljamo čustva in preference, nastale v slabo poseljenih predelih možganov, razumniki uporabljajo čisti razum, ki smo mu že v devetnajstem stoletju zaupali nalogo, da naj nas vozi po tem zapletenem vesolju. Z močjo čistega uma ter ob pomoči in orodjih, ki jih imajo posamezne znanosti, se je torej 96 razumnikov prikopalo do dveh odgovorov na vprašanje, ali je morebitna tretja vlada Janeza Janše za Slovenijo dobra ali slaba. Žal je na to vprašanje pravilen samo en odgovor in v redakciji naše skromne oddaje vemo, kateri. A ker smo uravnoteženi, kar pomeni tako vključujoči kot izključujoči hkrati, predvsem pa nismo razumniki, bo odgovor ostal kuvertiran.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Konec tedna, ko bo politična elita prenehala skakati po središču Ljubljane, kot da so naviti pajaci, se bo eno izmed pisem podpore izkazalo za pravilno. Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Kdo so vključevalni politiki in kdo izključevalni? Kateri politiki marajo Janeza Janšo in kateri ne?
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Sezona pisem se je začela z 22 razumniki, ki so bili za sestavo nove koalicije pod vodstvom SDS. Koalicija naj bo razvojno naravnana in naj bo vključujoča. “Vključujoča” je modni pojem slovenske politične latovščine in ga ne gre zamenjevati za podoben termin, uporabljan v elektrogospodarstvu. Pomeni pa nasprotno od “izključujoče” in pojem je postal tako popularen, da se slovenski politiki zadnje mesece delijo na to, ali so vključujoči ali izključujoči.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Kot odgovor na pismo za vključevalno vlado je v javnost prišlo pismo 74 razumnikov, ki so absolutno proti vključujoči koaliciji, ker bi z njo zdrsnili na bankino demokracije.
Čakamo torej le še na pismo Ali babe in 40 razbojnikov, ki jih bo, kot vedno, zanimalo, kako priti do državne srebrnine.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Če ne drugega, nam ta pisma govorijo o težavah z razumom. Vseh 96 podpisnikov obeh tokratnih pisem so razumniki. Znanstveniki, profesorji in podobno. Se pravi, da ko gredo zjutraj na šiht, vklopijo razum in živijo ter preživijo od čistega intelekta. Od dela svojih možganov. Ampak kljub temu se o eni in isti stvari, kot je sestava nove koalicije, kategorično ne strinjajo. “Stojijo na nasprotnih bregovih, njihovo mnenje je diametralno nasprotno …” In kar je podobnih poimenovanj intelektualnih nasprotij.
Se pravi, da del teh razumnikov, odvisno katero pismo so podpisali, ne uporablja v redu svojega razuma. Da razmišlja narobe. In medtem ko je motiti se v pismu, ki bo zakoličilo politično realnost še razmeroma neškodljivo, pa je motiti se pri običajnem delu teh razumnikov lahko usodno. Kajti med njimi so sociologi kulture, politologi, mladi podjetniki, ustanovitelji foruma 21, profesorji; vse poklicni profili, pri katerih lahko ima zmotno razmišljanje, se pravi tudi zmotno delovanje, težke posledice za prihodnost naše države. Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci. In v naslednjih dneh bomo dobili skupino razumnikov, ali jih bo 44 ali pa 22, ki se motijo.
Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci.
Seveda obstaja še tretja možnost, ki pa živi in preživi le v okolju pop kulture. Pogrošni žurnalizem že desetletja razlaga, da na svetu pač obstaja več resnic, kar pa ne drži.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Oziroma lahko je dobra in/ali slaba – a le če poslušaš nakladače ob šankih, na internetu in nas, v medijih. Ne more pa biti dobra in/ali slaba, če so o njej premislili razumniki. Med tem ko mi uporabljamo čustva in preference, nastale v slabo poseljenih predelih možganov, razumniki uporabljajo čisti razum, ki smo mu že v devetnajstem stoletju zaupali nalogo, da naj nas vozi po tem zapletenem vesolju. Z močjo čistega uma ter ob pomoči in orodjih, ki jih imajo posamezne znanosti, se je torej 96 razumnikov prikopalo do dveh odgovorov na vprašanje, ali je morebitna tretja vlada Janeza Janše za Slovenijo dobra ali slaba. Žal je na to vprašanje pravilen samo en odgovor in v redakciji naše skromne oddaje vemo, kateri. A ker smo uravnoteženi, kar pomeni tako vključujoči kot izključujoči hkrati, predvsem pa nismo razumniki, bo odgovor ostal kuvertiran.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Konec tedna, ko bo politična elita prenehala skakati po središču Ljubljane, kot da so naviti pajaci, se bo eno izmed pisem podpore izkazalo za pravilno. Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.
Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.
V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.
Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.
Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
Neveljaven email naslov