Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Kdo so vključevalni politiki in kdo izključevalni? Kateri politiki marajo Janeza Janšo in kateri ne?
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Sezona pisem se je začela z 22 razumniki, ki so bili za sestavo nove koalicije pod vodstvom SDS. Koalicija naj bo razvojno naravnana in naj bo vključujoča. “Vključujoča” je modni pojem slovenske politične latovščine in ga ne gre zamenjevati za podoben termin, uporabljan v elektrogospodarstvu. Pomeni pa nasprotno od “izključujoče” in pojem je postal tako popularen, da se slovenski politiki zadnje mesece delijo na to, ali so vključujoči ali izključujoči.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Kot odgovor na pismo za vključevalno vlado je v javnost prišlo pismo 74 razumnikov, ki so absolutno proti vključujoči koaliciji, ker bi z njo zdrsnili na bankino demokracije.
Čakamo torej le še na pismo Ali babe in 40 razbojnikov, ki jih bo, kot vedno, zanimalo, kako priti do državne srebrnine.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Če ne drugega, nam ta pisma govorijo o težavah z razumom. Vseh 96 podpisnikov obeh tokratnih pisem so razumniki. Znanstveniki, profesorji in podobno. Se pravi, da ko gredo zjutraj na šiht, vklopijo razum in živijo ter preživijo od čistega intelekta. Od dela svojih možganov. Ampak kljub temu se o eni in isti stvari, kot je sestava nove koalicije, kategorično ne strinjajo. “Stojijo na nasprotnih bregovih, njihovo mnenje je diametralno nasprotno …” In kar je podobnih poimenovanj intelektualnih nasprotij.
Se pravi, da del teh razumnikov, odvisno katero pismo so podpisali, ne uporablja v redu svojega razuma. Da razmišlja narobe. In medtem ko je motiti se v pismu, ki bo zakoličilo politično realnost še razmeroma neškodljivo, pa je motiti se pri običajnem delu teh razumnikov lahko usodno. Kajti med njimi so sociologi kulture, politologi, mladi podjetniki, ustanovitelji foruma 21, profesorji; vse poklicni profili, pri katerih lahko ima zmotno razmišljanje, se pravi tudi zmotno delovanje, težke posledice za prihodnost naše države. Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci. In v naslednjih dneh bomo dobili skupino razumnikov, ali jih bo 44 ali pa 22, ki se motijo.
Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci.
Seveda obstaja še tretja možnost, ki pa živi in preživi le v okolju pop kulture. Pogrošni žurnalizem že desetletja razlaga, da na svetu pač obstaja več resnic, kar pa ne drži.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Oziroma lahko je dobra in/ali slaba – a le če poslušaš nakladače ob šankih, na internetu in nas, v medijih. Ne more pa biti dobra in/ali slaba, če so o njej premislili razumniki. Med tem ko mi uporabljamo čustva in preference, nastale v slabo poseljenih predelih možganov, razumniki uporabljajo čisti razum, ki smo mu že v devetnajstem stoletju zaupali nalogo, da naj nas vozi po tem zapletenem vesolju. Z močjo čistega uma ter ob pomoči in orodjih, ki jih imajo posamezne znanosti, se je torej 96 razumnikov prikopalo do dveh odgovorov na vprašanje, ali je morebitna tretja vlada Janeza Janše za Slovenijo dobra ali slaba. Žal je na to vprašanje pravilen samo en odgovor in v redakciji naše skromne oddaje vemo, kateri. A ker smo uravnoteženi, kar pomeni tako vključujoči kot izključujoči hkrati, predvsem pa nismo razumniki, bo odgovor ostal kuvertiran.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Konec tedna, ko bo politična elita prenehala skakati po središču Ljubljane, kot da so naviti pajaci, se bo eno izmed pisem podpore izkazalo za pravilno. Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Kdo so vključevalni politiki in kdo izključevalni? Kateri politiki marajo Janeza Janšo in kateri ne?
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Sezona pisem se je začela z 22 razumniki, ki so bili za sestavo nove koalicije pod vodstvom SDS. Koalicija naj bo razvojno naravnana in naj bo vključujoča. “Vključujoča” je modni pojem slovenske politične latovščine in ga ne gre zamenjevati za podoben termin, uporabljan v elektrogospodarstvu. Pomeni pa nasprotno od “izključujoče” in pojem je postal tako popularen, da se slovenski politiki zadnje mesece delijo na to, ali so vključujoči ali izključujoči.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Kot odgovor na pismo za vključevalno vlado je v javnost prišlo pismo 74 razumnikov, ki so absolutno proti vključujoči koaliciji, ker bi z njo zdrsnili na bankino demokracije.
Čakamo torej le še na pismo Ali babe in 40 razbojnikov, ki jih bo, kot vedno, zanimalo, kako priti do državne srebrnine.
V bistvu pa gre za preprosto resnico: vključevalni politiki marajo Janeza Janšo, izključevalni pa ga ne marajo.
Če ne drugega, nam ta pisma govorijo o težavah z razumom. Vseh 96 podpisnikov obeh tokratnih pisem so razumniki. Znanstveniki, profesorji in podobno. Se pravi, da ko gredo zjutraj na šiht, vklopijo razum in živijo ter preživijo od čistega intelekta. Od dela svojih možganov. Ampak kljub temu se o eni in isti stvari, kot je sestava nove koalicije, kategorično ne strinjajo. “Stojijo na nasprotnih bregovih, njihovo mnenje je diametralno nasprotno …” In kar je podobnih poimenovanj intelektualnih nasprotij.
Se pravi, da del teh razumnikov, odvisno katero pismo so podpisali, ne uporablja v redu svojega razuma. Da razmišlja narobe. In medtem ko je motiti se v pismu, ki bo zakoličilo politično realnost še razmeroma neškodljivo, pa je motiti se pri običajnem delu teh razumnikov lahko usodno. Kajti med njimi so sociologi kulture, politologi, mladi podjetniki, ustanovitelji foruma 21, profesorji; vse poklicni profili, pri katerih lahko ima zmotno razmišljanje, se pravi tudi zmotno delovanje, težke posledice za prihodnost naše države. Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci. In v naslednjih dneh bomo dobili skupino razumnikov, ali jih bo 44 ali pa 22, ki se motijo.
Hočemo poudariti, da ni le usodno, če se kdo moti pri intelektualno manj zahtevnih poklicih – kot je narobe izračunana kvadratura kopalnice ali napačno nameščen filter v motorju vašega avtomobila; končno je prišel čas, ko moramo začeti prepoznavati zmote tudi med intelektualci.
Seveda obstaja še tretja možnost, ki pa živi in preživi le v okolju pop kulture. Pogrošni žurnalizem že desetletja razlaga, da na svetu pač obstaja več resnic, kar pa ne drži.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Oziroma lahko je dobra in/ali slaba – a le če poslušaš nakladače ob šankih, na internetu in nas, v medijih. Ne more pa biti dobra in/ali slaba, če so o njej premislili razumniki. Med tem ko mi uporabljamo čustva in preference, nastale v slabo poseljenih predelih možganov, razumniki uporabljajo čisti razum, ki smo mu že v devetnajstem stoletju zaupali nalogo, da naj nas vozi po tem zapletenem vesolju. Z močjo čistega uma ter ob pomoči in orodjih, ki jih imajo posamezne znanosti, se je torej 96 razumnikov prikopalo do dveh odgovorov na vprašanje, ali je morebitna tretja vlada Janeza Janše za Slovenijo dobra ali slaba. Žal je na to vprašanje pravilen samo en odgovor in v redakciji naše skromne oddaje vemo, kateri. A ker smo uravnoteženi, kar pomeni tako vključujoči kot izključujoči hkrati, predvsem pa nismo razumniki, bo odgovor ostal kuvertiran.
Stvarstvo je sestavila in ga vzdržuje ena sama resnica, na več resnic pa pristajajo cincarji, šleve in kompromisarji. Povedano drugače: del izmed 96 podpisnikov dveh pisem nima prav. Kljub temu, da so razumniki, sestava koalicije in posledično vlade pod vodstvom SDS ne more biti istočasno in dobra in slaba za prihodnost Slovenije.
Konec tedna, ko bo politična elita prenehala skakati po središču Ljubljane, kot da so naviti pajaci, se bo eno izmed pisem podpore izkazalo za pravilno. Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov bo lahko zmagovalno vzkliknilo: “Saj smo vam rekli,” istočasno pa bo lahko štiriinsedemdeset ali pa dvaindvajset razumnikov razočarano dahnilo: “Gotovi smo!”
Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?
Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.
Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.
Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.
V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Neveljaven email naslov