Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

08.09.2020

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike!

Danes pa o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.

Ker gre za problematiko, ki je zelo široka, bomo za današnjo oddajo policaje in nemške ovčarje pustili v tvorni debati, sami pa se bomo posvetili poštarjem.
Poštne poslovalnice izginjajo iz naših krajev in slovenski župani – ne glede na politično opcijo – so jezni, da se kar tresejo; na zadnjem srečanju so sicer izbrali novo vodstvo svojega ceha, ves preostali čas pa se hudovali na Pošto, ki umika in zapira svoje poslovalnice, predvsem na slovenskem podeželju. Vse to seveda ob znameniti mantri previsokih stroškov, ki da jih imajo s poslovalnicami. In ob razlaganju zapletenega koncepta javne službe, ki je hkrati tako na trgu, kot bi morala biti subvencionirana od države …

Ampak tisti kraji, kjer so jim poštni veleumi zaprli poslovalnico, so jo še dobro odnesli. Iz številnih slovenskih krajev prihajajo poročila, da so poštarji odvijačili celo poštne nabiralnike! Torej se iz slovenskih krajev ne umika samo pošta ali poštne poslovalnice, temveč se umikajo tudi poštni nabiralniki. Če povprečno razumen človek še uspe povezati stroške in delovanje poštne poslovalnice, pa je izjemno težko povezati stroške in delovanje poštnega nabiralnika. Poštni nabiralniki so sicer čudovite naprave, a tehnološko precej zadaj na evolucijski lestvici. Gre bolj kot ne za kovinski zaboj, v katerega poštna pošiljka gre, ven pa jo dobi samo oseba s ključem oziroma poštar. Mimogrede; poštni nabiralniki so na splošno zadovoljstvo nastali v povezavi z nemškimi ovčarji – saj se od tistih dob obe vrsti srečujeta le še pri prejemu poštnih pošiljk, pri oddaji pa sta vsaksebi.

Kot vemo, pošto nekaj zadnjih desetletij obvladujejo največji umi slovenskega liberalnega kapitalizma, ki jim je nekdo konec osemdesetih prišepnil, da so klasična pisma izginila, ker jih je nadomestila elektronska pošta. Liberalni kapitalisti so nato upravičeno sklepali, da če je vsako elektronsko pismo brezplačno, bo vsako plačljivo klasično pismo enostavno predrago. In so začeli poštne poslovalnice polniti z nagrobnimi svečami, revijami, malimi gospodinjskimi aparati, kozmetičnimi izdelki in plastično galanterijo. Poslovni model je bil tako uspešen, da so ga takoj posnemali še bencinski črpalkarji, ki so poštnim storitvam dodali
še prodajo hrane za male živali. Na veliko navdušenje nemških ovčarjev.

Kakorkoli; slovenska pošta zadnje desetletje odkrito jamra, da je obseg poštnih storitev tako padel, da morajo skrčiti stroške in najprej so pod recesijski nož padle poštne poslovalnice na podeželju, z njimi pa tudi poštni nabiralniki. Neodvisne raziskave sicer prikimavajo, da je za upad poštnih storitev resnično kriv svetovni splet, hkrati pa je svetovni splet ustvaril internetna podjetja, ki svoje izdelke – kako ironično – po vsem svetu prodajajo s pomočjo poštnih storitev. Zato mnogi nacionalni poštni servisi, ki so se prilagodili novim časom, beležijo spodobne dobičke, podobne tistim izpred internetne dobe. Še več; slovensko podeželje, s katerega se pošta panično umika, je vsakodnevno napadeno z desetinami kombijev zasebnih kurirskih služb, ki mulariji dovažajo na Kitajskem naročeno kramo.

Na tem mestu bi lahko krčenje poštne službe, ki je, mimogrede eden temeljnih kamnov omikane Evrope, preprosto označili kot posledico nesposobnosti vrhov slovenske Pošte. Ki je bila sicer dokazana v številnih poštnih bitkah. A se bojimo, da gre za nekaj drugega … Morebiti pa umik pošte s podeželja ni posledice nesposobnih poštarjev ne internetne konkurence in ne zapletenega značaja nemških ovčarjev. V času, ko se teorije zarote širijo uspešneje kot virus, se zdi zarota, po kateri bo slovensko podeželje z odtegljajem osnovnih kulturnih, varnostnih in tehnoloških standardov dvajsetega stoletja postalo vdana in zanesljiva volilna baza avtokratskih režimov, povsem mogoča. Če pogledamo volilne baze voditeljev, zbranih na Bledu, se zdi pridevnik "strateški" povsem na mestu. Ker tam zbrani sedijo v svetlih prestolnicah samo zaradi volilnih glasov podeželja. Na katerem sicer ni več mogoče vreči razglednice v poštni nabiralnik, lahko pa se v plastično škatlo vrže glasovnico.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov