Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool
Ker jesen, čas lovopusta, vsako leto prinese več strelov v koleno in posledično tudi metanja puške v koruzo, se zdi, da nastajajoča koalicija "KUL" ni več samo znanstvenofantastična domislica slovenskega parlamentarizma. Hočemo povedati, da se na kosti nove in morebitne koalicije lepi vse več mesa. Zato si je koalicija zaslužila tudi redek privilegij biti analizirana v naši skromni oddaji.
"Nomen est omen …" Nikoli deležniki koalicije niso jasno oziroma nedvoumno poudarili, da kratica njihovega imena Koalicija ustavnega loka – KUL tudi dejansko pomeni to, kar mi mislimo, da pomeni. Se pravi anglosaksonski izraz, ki v prenesenem pomenu pomeni osebo, ki je poudarjeno mirna, brezbrižna, a vendar izrazito obvladuje svoj čas in prostor.
Preden se zaženemo v kratico, si poglejmo siceršnjo kratičarsko prakso v slovenski politiki. Ki je izrazito neinventivna. V slovenskih političnih kraticah se kot kačji jezik povsod motovili ta nesrečni "S"! Ki je sicer boljši kot pri sosedih, kjer se borijo s "H", ampak če deluješ kot politik v Sloveniji, zanima pa te socialna demokracija, samostojnost, suverenost, svoboda in podobno, si glede kratic že v težavah.
Tudi zgodovinsko gledano smo kratičarska puščoba, če se le spomnimo "TOZD-ov" ali pa "SIS-ov" in podobnih cvetk. Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS"! Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
Na tem mestu trčimo na nekaj težav. Nihče od voditeljev nove koalicije ni cool. Niti približno. Mogoče imajo kje v stranki koga, ki je cool, čeprav dvomimo. Problem je namreč v tem, da se "biti cool" in "biti politik" absolutno izključujeta. Če si "cool", ne greš v politiko, ker si cool ravno zato, ker te politika ne briga. So sicer izjeme; zadnji, če že ne edini cool politik v Sloveniji je bil Aleš Gulič, pa še on se je znašel v politiki bolj po naključju. Od njega sem pa so politiki ali gospodinje, ali obrtniki, ali povzpetniki, ali odličnjaki. Se pravi poklicni in značajski profili, ki nikoli in nikdar ne bodo cool.
Težava je v tem, da biti cool zahteva veliko trdega dela. To ni ne status ne stanje, ki bi si ga človek pridobil brez odrekanja in naporov. Zato se deklarativno sam sebe razglasiti za biti cool zdi točno to, kar politika počne; nekritično prevzeti ali povzeti nekaj, kar so izumile, promovirale in ustoličile mnoge generacije, ki jih je politika dosledno marginalizirala.
Tisti, ki so bili v zgodovini cool, so bili razredni sovražnik etablirane politike, in to da hoče postati cool tudi politika, pomeni po drugi strani žalostno dejstvo, da je "coolost" postala mainstream. Edina sreča je, da sveti zakrament "biti cool" posameznik prejme od okolice … Tako samozvanci, samopromotorji in seveda slovenski estradniki, po novem pa očitno tudi politiki, tega žegna niso in nikoli ne bodo dobili …
Kar pa ne pomeni, da je za koalicijo KUL vse izgubljeno. Ravno nasprotno. Če se dnevnopolitično ozremo nekaj mesecev nazaj – današnja koalicija KUL je bila na začetku letošnjega leta še vlada. Ki se je skregala in dopustila sedanji garnituri, da pride s svojimi delovnimi stroj izravnati gradbišče. Tisto je bilo eno najbolj "nekul" dejanj slovenske politične zgodovine. Danes se delajo, kot da se razpad Šarčeve vlade ni zgodil, kot da imamo ljudje politični spomin kanarčkov – kar je spet definicija "nekulosti"!
In če bi zarotniki hoteli, ne sicer postati cool, a vsaj stopiti na to pot, bi se morali na eni svojih konferenc opravičiti za dogodke iz februarja tega leta. Priznati svoje napake, prositi odpuščanja in obljubiti ter začeti izvrševati novo perspektivo republike Slovenije. Kaj podobnega bi storil Clint Eastwood, ki je cool po definiciji.
V nasprotnem pa vedno obstaja še nekaj možnosti. "Koalicija ustavnega loka" se da na srečo zgibati še v nekaj kratic. Med njimi se zdi "loka ustavnega koalicija" posebej primerna. Ob tem, da ima svojo politično sporočilnost, promovira tudi prav posebej kakovostno čebulo Dravskega polja.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool
Ker jesen, čas lovopusta, vsako leto prinese več strelov v koleno in posledično tudi metanja puške v koruzo, se zdi, da nastajajoča koalicija "KUL" ni več samo znanstvenofantastična domislica slovenskega parlamentarizma. Hočemo povedati, da se na kosti nove in morebitne koalicije lepi vse več mesa. Zato si je koalicija zaslužila tudi redek privilegij biti analizirana v naši skromni oddaji.
"Nomen est omen …" Nikoli deležniki koalicije niso jasno oziroma nedvoumno poudarili, da kratica njihovega imena Koalicija ustavnega loka – KUL tudi dejansko pomeni to, kar mi mislimo, da pomeni. Se pravi anglosaksonski izraz, ki v prenesenem pomenu pomeni osebo, ki je poudarjeno mirna, brezbrižna, a vendar izrazito obvladuje svoj čas in prostor.
Preden se zaženemo v kratico, si poglejmo siceršnjo kratičarsko prakso v slovenski politiki. Ki je izrazito neinventivna. V slovenskih političnih kraticah se kot kačji jezik povsod motovili ta nesrečni "S"! Ki je sicer boljši kot pri sosedih, kjer se borijo s "H", ampak če deluješ kot politik v Sloveniji, zanima pa te socialna demokracija, samostojnost, suverenost, svoboda in podobno, si glede kratic že v težavah.
Tudi zgodovinsko gledano smo kratičarska puščoba, če se le spomnimo "TOZD-ov" ali pa "SIS-ov" in podobnih cvetk. Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS"! Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal.
In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
Na tem mestu trčimo na nekaj težav. Nihče od voditeljev nove koalicije ni cool. Niti približno. Mogoče imajo kje v stranki koga, ki je cool, čeprav dvomimo. Problem je namreč v tem, da se "biti cool" in "biti politik" absolutno izključujeta. Če si "cool", ne greš v politiko, ker si cool ravno zato, ker te politika ne briga. So sicer izjeme; zadnji, če že ne edini cool politik v Sloveniji je bil Aleš Gulič, pa še on se je znašel v politiki bolj po naključju. Od njega sem pa so politiki ali gospodinje, ali obrtniki, ali povzpetniki, ali odličnjaki. Se pravi poklicni in značajski profili, ki nikoli in nikdar ne bodo cool.
Težava je v tem, da biti cool zahteva veliko trdega dela. To ni ne status ne stanje, ki bi si ga človek pridobil brez odrekanja in naporov. Zato se deklarativno sam sebe razglasiti za biti cool zdi točno to, kar politika počne; nekritično prevzeti ali povzeti nekaj, kar so izumile, promovirale in ustoličile mnoge generacije, ki jih je politika dosledno marginalizirala.
Tisti, ki so bili v zgodovini cool, so bili razredni sovražnik etablirane politike, in to da hoče postati cool tudi politika, pomeni po drugi strani žalostno dejstvo, da je "coolost" postala mainstream. Edina sreča je, da sveti zakrament "biti cool" posameznik prejme od okolice … Tako samozvanci, samopromotorji in seveda slovenski estradniki, po novem pa očitno tudi politiki, tega žegna niso in nikoli ne bodo dobili …
Kar pa ne pomeni, da je za koalicijo KUL vse izgubljeno. Ravno nasprotno. Če se dnevnopolitično ozremo nekaj mesecev nazaj – današnja koalicija KUL je bila na začetku letošnjega leta še vlada. Ki se je skregala in dopustila sedanji garnituri, da pride s svojimi delovnimi stroj izravnati gradbišče. Tisto je bilo eno najbolj "nekul" dejanj slovenske politične zgodovine. Danes se delajo, kot da se razpad Šarčeve vlade ni zgodil, kot da imamo ljudje politični spomin kanarčkov – kar je spet definicija "nekulosti"!
In če bi zarotniki hoteli, ne sicer postati cool, a vsaj stopiti na to pot, bi se morali na eni svojih konferenc opravičiti za dogodke iz februarja tega leta. Priznati svoje napake, prositi odpuščanja in obljubiti ter začeti izvrševati novo perspektivo republike Slovenije. Kaj podobnega bi storil Clint Eastwood, ki je cool po definiciji.
V nasprotnem pa vedno obstaja še nekaj možnosti. "Koalicija ustavnega loka" se da na srečo zgibati še v nekaj kratic. Med njimi se zdi "loka ustavnega koalicija" posebej primerna. Ob tem, da ima svojo politično sporočilnost, promovira tudi prav posebej kakovostno čebulo Dravskega polja.
Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe
Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.
Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni
Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.
Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano
Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.
Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.
Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.
Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?
Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.
Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".
Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.
Neveljaven email naslov