Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rožam lahko tudi sami spremenimo barvo, s pravim pristopom lahko podaljšamo obstojnost šopkov rezanega cvetja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
323 epizod
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rožam lahko tudi sami spremenimo barvo, s pravim pristopom lahko podaljšamo obstojnost šopkov rezanega cvetja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Zelenem nasvetu ponujamo priporočila strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, Bolečine v hrbtu zaradi prenašanja težkih zalivalk z vodo dobro poznajo mnogi vrtičkarji. Sploh poleti, ko je zelenjavni vrt v polnem razcvetu, zračne temperature višje, padavin pa manj kot sicer, se nam velikokrat zdi, da smo na vrt prinesli že nešteto litrov vode, pa je zemlja – in z njo vrtnine – še vedno žejna. Kako se pametno in na bolj sodoben način lotiti zalivanja vrta, bo povedal Davor Špehar s z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
V zadnjih letih se povečuje število tistih, ki želijo skrajšati čas, potreben za ozelenitev vrta, in se zato ali zaradi pomanjkanja znanja o pravilni setvi in oskrbi trave odločajo za gojeno trato. To vam proizvajalci pripeljejo v obliki travnih zvitkov in je hitro položena ter takoj lepa, zelena in košata. Vendar žal ne bo dolgo ostala tako, če zanjo ne boste ustrezno skrbeli, opozarja krajinski arhitekt in strokovnjak za načrtovanje in urejanje vrtov Andrej Strgar.
Odstranjevanje plevela je eno od vrtnarskih opravil, ki se jih lotimo z veliko odpora in katerega posledica je običajno boleč hrbet. Davor Špehar z vrtnarskega portala Zeleni svet priporoča za bolj enostavno in hitro pletje ročna orodja, kot so ročni kultivator ali trirog, ročni plevelnik ali ročna freza.
V Zelenem nasvetu ponujamo priporočila strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, Tokratni Zeleni nasvet prinaša navodila dr. Ane Slatnar z Biotehniške fakultete o tem, kako in kdaj sejati oz. saditi radič, kakšne pogoje potrebuje za dobro rast in tudi, kakšne tipe radiča poznamo. Od izbire sorte je namreč odvisno, kdaj boste lahko jedli letošnji radič in ali bo primeren tudi za ozimnico.
Med najbolj pogostimi napakami, zaradi katerih propadejo sobne rastline, je pretirano zalivanje. Preveč vode, ki zastaja v lončku, namreč lahko povzroči koreninsko gnilobo, ta pa se na rastlini kaže kot uvelost listov. Seveda sklepamo, da je lončnica premalo zalita in zalivamo še bolj vestno. Kako iz tega začaranega kroga, bo svetovala dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja.
Balkonsko cvetje je lahko lep okras hiše, vendar le, če skrbite, da ostane zdravo. Na njem se nameč hitro pojavijo različni škodljivci, kot so uši, rastlinjakov ščitkar, bela mušica, listni zavrtači in različne gosenice. Katere balkonske rastline so najbolj občutljive, kako poskrbeti za preventivo in kakšna je kurativa, v Zelenem nasvetu pojasnjuje Loreta Vlahović.
Da se plodovk, mednje sodijo na primer paradižniki, paprike, jajčevci, kumare, bučke, ne sme saditi prezgodaj, so nas strokovnjaki že uspeli prepričati. Poleg izbire pravega datuma pa je pomemben tudi razmislek, kako bomo skrbeli za zalivanje teh vrtnin, ki potrebujejo obilo vode. Kako načrtovati zalivanje plodovk, bo v Zelenem nasvetu povedala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete.
V prvomajskem Zelenem nasvetu se bomo s Plantellino strokovnjakinjo Nevenko Breznik lotili nageljnov. To seveda ni naključje, saj je nagelj cvetlica, ki so si jo včasih ob 1. maju delavci zatikali v gumbnice. Z nageljni povezujemo pri nas predvsem Gorenjsko, vendar jih lahko z upoštevanjem nekaj navodil gojite tudi drugod po Sloveniji.
Za uspešno rast sobnih rastlin je pomembno pravilno zalivanje, gnojenje, tudi ustrezna zračna vlaga. Obstaja pa še en, od nas večinoma neodvisen dejavnik, ki lahko vpliva, da začne rastlina propadati. To so rastlinski škodljivci. Teh je kar nekaj, dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja izpostavlja najbolj pogoste: pršice, vataste in navadne uši, tripse in kaparje.
Med korenovke štejemo korenasti peteršilj, korenje in pastinak, ki so tudi na slovenskih vrtovih zelo priljubljeni. Vendar pri njihovi vzgoji pogosto naredimo kar nekaj osnovnih napak, na katere nas opozarja dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim moramo vedeti, kdaj je pravi časa za setev korenovk, kako na gosto pa posejati korenje ali peteršilj, da ni pregosto, kako za korenovke skrbeti po setvi in zakaj strokovnjaki bolj kot sadike korenovk priporočajo seme.
Narava kljub epidemiji ne čaka, zato so morali kmetje, sadjarji in vrtičkarji že zavihati rokave in se lotiti pomladnih opravil. Mednje sodi tudi škropljenje z različnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki pa je lahko nevarno za čebele in druge opraševalce. Zato je dr. Janko Božič, vodja Centra za čebelarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani naštel nekaj priporočil za kmetovalce, sadjarje in vrtičkarje.
V Zelenem nasvetu ponujamo priporočila strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt? … Vsak petek ob 7.40 na Prvem.
Umirjena modra, urbani kaos ali mešanica različnih kultur, z dodatkom kakšnega naravnega materiala oziroma elementa. Takšne so modne smernice za balkonsko cvetje z letnico 2020. V Zelenem nasvetu bomo slišali, da je bolj kot izbira trenda pomembno ozadje, razlaga Loreta Vlahovi. V času, v katerem smo, pa je še bolj pomembno, da imate doma že vse, kar potrebujete za urejanje balkonskega cvetja.
Če se te dni trudimo zajeziti nevidnega sovražnika, pa se v kontekstu Zelenega nasveta borimo proti mahu. V želji po zeleni, gosti in bujni trati.
Čeprav številni prisegajo na eko, bio in naravno, žal tudi pri oskrbi sadnega drevja skoraj ne gre brez škropljenja. Še posebej problematične so breskve. Kako ravnati, da bo tudi škropljenje naravi čimbolj prijazno, in kaj še lahko storimo za zaščito sadovnjaka pred boleznimi in škodljivci, bo povedal strokovnjak za drevesničarstvo in sadjarstvo Matjaž Maležič iz Sadne drevesnice Studenec KGZ Ljubljana.
Da je pomembno s sosedi imeti dobre odnose, je znano. Pa ne le ljudje, tudi vrtnine na zelenjavnem vrtu bolje uspevajo, če ob njih rastejo “dobri sosedje”. Kako torej kombinirati rastline na vrtu, so lahko tudi zelišča in rože dobri sosedje? Odgovarja in svetuje Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić.
Strokovno se ji reče Euphorbia pulcherrima, po domače pa kar božična zvezda. Izvira iz Mehike, v kateri raste v obliki velikega grma, v višino lahko doseže tudi do 5 metrov. Zakaj na pragu pomladi omenjamo božično zvezdo? Ker ni nujno, da jo po praznikih zavržemo. Kot necvetočo rastlino jo lahko gojimo nekaj let. Kako? V Zelenem nasvetu vam bo povedala Sabina Šegula z Akademije cvetja.
V Zelenem nasvetu ponujamo priporočila strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt? … O tem vsak petek ob 7.40 na Prvem.
Zakaj lahko prezgodnja rez okrasnih grmov prinese več škode kot koristi? Kdaj bo pravi čas za obrezovanje spomladi in poleti cvetočih grmovnic? Pa tudi, kako se rez okrasnih rastlin razlikuje od rezi sadnega drevja, bo povedal Peter Ribič, strokovnjak za grmovnice z Biotehniškega centra Naklo.
Neveljaven email naslov