Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rožam lahko tudi sami spremenimo barvo, s pravim pristopom lahko podaljšamo obstojnost šopkov rezanega cvetja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
323 epizod
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Rožam lahko tudi sami spremenimo barvo, s pravim pristopom lahko podaljšamo obstojnost šopkov rezanega cvetja
Samo v Ameriki naj bi za valentinovo prodali okoli 18 milijonov rož, od tega jih je več kot polovica vrtnic. Obstajajo skoraj v vseh barvah – tudi modri, črni ali mavrični. Vrtnice pa niso edine rože, ki jih lahko umetno obarvamo, nestrupena barvila pa najlažje vpije bel cvet. Doma lahko to storimo kar z jedilnimi barvami, pojasnjuje doc. dr. Helena Šircelj, dipl. biologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Da bo okolica naših bivališč lepa in zelena tudi prihodnje leto, je potrebno že jeseni poskrbeti za zelenico. Letos so bili pogoji za rast trave ugodni, saj je bilo dovolj padavin in dovolj toplo, je pa to dobra popotnica tudi za rast plevela. Kako se znebiti plevela in mahu med travo, zakaj je potrebno zračenje in kako je z jesenskim gnojenjem trate, bo povedal Vanes Husić, strokovnjak Kluba Gaia.
Če se želite skriti pred radovednimi očmi sosedov, je ena od naravi in očem bolj prijaznih oblik “ograjevanja” živa meja. Uporabite lahko različne grmovnice, na primer tuje, paciprese, gaber … Kako pa potem grme žive meje oblikovati, da med njimi ne bo izdajalskih lukenj, kdaj in kako jih obrezovati in ali potrebujejo še kakšno dodatno oskrbo, bo pojasnil Peter Ribič, strokovnjak za grmovnice z Biotehniškega centra Naklo.
Zelišča so dobrodošla popestritev tako zelenjavnega vrta kot našega jedilnika. Praktična, pa tudi estetsko privlačna oblika zasaditve je t.i. spiralna greda, za katero vam bo hvaležna tudi vaša hrbtenica. Kako jo lahko oblikujete sami in na kaj morate biti pri tem pozorni, bo povedal Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt …
Letošnje nenavadno vreme je vplivalo tudi na večje število škodljivcev, ki uničujejo rastline. Celo kaktusi niso odporni nanje, ogrožajo jih predvsem volnate ali vataste uše in pršica, imenovana rdeči pajek. Kako se znebiti teh in ostalih škodljivcev na kaktusih, bo v Zelenem nasvetu povedal odličen poznavalec in gojitelj kaktusov Zvone Rovšek.
Ste vedeli, da lahko rastline doma ali na delovnem mestu poskrbijo za bolj čist zrak, manj elektromagnetnega sevanja in boljše počutje ljudi? Že običajne lončnice lahko vplivajo, še boljše so tiste z veliko listno površino. Med rastline, ki znanstveno dokazano zmanjšajo na primer sevanje elektronskih naprav, sodi kaktus z latinskim imenom Cereus peruvianus oz. perujski stebričar. Več o rastlinah za boljše počutje bo povedala Loreta Vlahović, strokovnjakinja Kluba Gaia.
Če prisegate na ekološko vrtnarjenje in ne marate kupovati različnih umetnih sredstev za krepitev zdravja rastlin na domačem vrtu, vam bodo prav prišli recepti Davorja Špeharja z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet za pripravo domačih pripravkov iz čajev, sode bikarbone in fino mlete naravne gline.
Če imamo zdrav vrt, bodo v njem tudi žuželke. Vse zagotovo niso škodljive za naš vrt, zato je panika odveč – sploh če nismo res prepričani, da neznana žuželka dela škodo. Nekatere namreč vzdržujejo naravno ravnovesje, razlaga agronom Vanes Husić, strokovnjak Kluba Gaia.
Agronom Vanes Husić pravi, da lahko hladno vreme hitro ustavi razvoj sadežev, saj sta tako lubenica kot melona rastlini sončnega, toplega vremena in v takem se plodovi najbolje razvijajo in dozorijo. V času suhega in vročega vremena jih je najbolje namakati umrla – enkrat na tri ali celo več dni zaliti z večjo količino vode. Na domačem vrtu jih poberemo, ko je pecelj suh, pri izbiri v trgovini pa sledimo nasvetom.
Ste že slišali za jagodo haskap? Čeprav drži, da se vsako leto na našem tržišču pojavijo številne nove vrste in sorte jagodičja, tu ne gre za novost, ampak za že dokaj znano sibirsko borovnico. Strokovnjaki so se zedinili, da to ime ni primerno in uveljavilo se je ime haskap jagoda. Zakaj in predvsem za kakšno rastlino gre ter kako zanjo skrbeti, bo v Zelenem nasvetu povedala dr. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Poletje vsako leto prinese visoke temperature in poletne nevihte. Letos so prisotna tudi velika temperaturna nihanja, iz hladne pomladi smo stopili v vroče poletje. Tudi močnih neurij s točo smo nekaj že doživeli in verjetno nas katero še čaka. Kaj to pomeni za vrtnine na zelenjavnem vrtu in predvsem, kako jih lahko zaščitimo in okrepimo, bo povedal Davor Špehar, strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
Hortenzije so krasile že vrtove naših babic in prababic, v zadnjih letih pa se njihova priljubljenost spet strmo dviga. Verjetno tudi zato, ker je ta okrasni grm dokaj preprost za oskrbo in ker tvori res čudovite cvetove. Vseeno pa je dobro vedeti, kam hortenzijo posaditi, kako skrbeti zanjo in kako doseči želeno barvo. Svetuje: Matjaž Mastnak in Arboretuma Volčji Potok.
Sobne rastline so pomemben del našega bivalnega okolja. Tako kot na pohištvu in vsem ostalem se tudi na njihovih listih hitro nabere prah. Zakaj je priporočljivo prah z njih redno odstranjevati, saj ni moteč le v estetskem smislu, bo v Zelenem nasvetu povedala dr. Sabina Šegula iz Flower Academy. Seveda bo dodala tudi navodila, kako rastline prvailno očistiti, kaj storiti s kaktejami in kaj z lončnicami, ki imajo dlakave liste.
Jagode so zelo priljubljeno sadje, zlasti tiste drobne, sladke in dišeče, ki jih najdemo na robu gozdov in travnikov. Gozdne jagode na zelenjavnem vrtu niso prav pogosto jagodičje, vendar z zadostno količino znanja, vztrajnosti in nekaj sreče drobni plodovi lahko uspevajo tudi pri vas doma. Kako to doseči, smo vprašali dr. Darinko Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Balkonsko cvetje, ki tudi v Sloveniji krasi marsikatero hišo, je zdaj v polnem razcvetu. Je pa v polnem “razcvetu” tudi sezona različnih bolezni in škodljivcev, zato strokovnjakinja kluba Gaia Loreta Vlahović svetuje pozornost in pravočasno ukrepanje.
Malo je zelenjavnih vrtov v Sloveniji, na katerih ne bi rasla endivija in radič. Če ju vsa leta sejete, je morda čas, da razmislite o sajenju teh dveh vrtnin s sadikami. Kmetijska svetovalka Miša Pušenjak s KGZ Maribor bo v Zelenem nasvetu naštela prednosti in slabosti obeh metod in vas opozorila na pravi čas za to opravilo in oskrbo sadik.
Buče so lahko odlična popestritev tako vašega vrta kot vaše prehrane. Če so zelo velike in sodijo med buče velikanke, bo občudovanja še več. Kako poskrbeti za buče, da bodo dosegle čim večjo težo in obseg, koliko vode in hranil potrebujejo in kaj posaditi v vmesni prostor, bo pojasnil Davor Špehar, strokovnjak z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet.
Letošnji maj je precej bolj hladen in moker, kot smo vajeni. To seveda povzroča številne težave na zelenjavnem vrtu, saj je predvsem vlaga povzročiteljica številnih bolezni. Katere bolezni tako trenutno grozijo vrtninam in kako nanje vpliva vreme, bo v Zelenem nasvetu pojasnil strokovnjak Kluba Gaia Vanes Husić. Slišali boste tudi, zakaj je vrtnine dobro imeti pod streho in ali lahko preventivno zaščitimo rastline pred določenimi boleznimi.
V vrtu ne smejo manjkati jagode. Sadimo jih lahko tudi v korita, sadilne vreče ali različne posode. Vsako leto nam vrtnarije ponudijo kup novosti tudi na tem področju. Letos sta to jagodni sorti Toscana in Tubby White oz. ledena gozdna jagoda. Obe novosti – in kaj potrebujeta – bo predstavil Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet.
V Zelenem nasvetu ponujamo priporočila strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt … Vsak petek ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov