V oddaji Glasbeni radiogram bomo gostili izjemno skladateljico in frontmenko skupine Masharik, Mašo Bogataj. Maša bo z nami delila zgodbe o svojih glasbenih začetkih, o svoji povezanosti z glasbo in ustvarjanju s skupino Masharik, ki je s svojim edinstvenim stilom naredila velik vtis na slovenski glasbeni sceni.

V oddaji Ritem mesta smo predstavili aktualni album zasedbe Balkan boys.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani, soočil sem se s cerkvenim dostojanstvenikom, ki mi je glede perečega vprašanja zla v svetu razburjen zažugal in me prezirljivo ošvrknil, da kot teolog spodkopavam ustoličenega Boga. Vztrajal je, da moj govor ni primeren, jaz pa, da je zlo resnično, saj moramo z golimi rokami puliti zaplate, polne trnja in osata. Ugledni gospod očitno ne vé, da edino krščanstvo dopušča kritiko na račun Boga, ker razuma ne izključuje, ampak uči, da je razum prijatelj vere. Zato je edino krščanstvo razvilo znotraj teologije prav apologetiko, védo, ki krščanstvo pojasnjuje in brani, to je dokaz, da je v krščanstvu napad na Boga sprejemljiv. V preostalih religijah je prerekanje z Bogom nespodobno, nedopustno in grešno. Krščanski Bog se ni zavaroval z veseloigro, niti s strahovlado samodržca, pred katerim moramo klečeplaziti ter mu na slepo verjeti. Pred nasprotniki in tekmeci ni ogrožen, saj ga ne more nihče pritisniti ob zid. Kdor je moder, ne naklepa zmagati, zato ni nikoli poražen in nikoli ne izgubi, ampak je že zmagovalec. Bogu lahko postavljamo kakršna koli vprašanja. Ni užaljen in se nam ne maščuje. Ne moremo ga razdražiti, se mu zameriti ali pa mu odvzeti časti. Svobodno se lahko izkašljamo, da nas vprašanje zla muči. Jezusov Bog ni sterilno nedotakljiv, ampak radikalno drugačen od krhkih človeških konstruktov religijskih Bogov, ki so privlačni in mikavni, a niso zadostni.
Ameriški pisatelj Jack Kent (1920–1985) je napisal preprosto zgodbo za otroke z naslovom Zmaji ne obstajajo (There's No Such Things as a Dragon), ki je lahko tudi zgodba za odrasle. Govori o mami, ki je dečka Billyja na vse kriplje prepričevala, da zmaji ne obstajajo. Dokler so odrasli pri tem vztrajali, je zmaj nenehno rasel, napolnil vso hišo in zavzemal ozemlja tudi zunaj nje. Ko je imel Billy dovolj sprenevedanja odraslih, ki so v resni zadevi videli le pravljično bitje, je zavpil: »Mami, to je vendar zmaj!« V istem trenutku se je začel zmaj krčiti … Sprašujem, zakaj se odrasli pretvarjamo ter si ne upamo zla imenovati in svojih zablod priznati, predvsem etičnih in ekoloških. Zakaj ohranjamo navidezni pravljični mir in zlo spretno pritajujemo pod preprogo diplomacije? Slej ko prej nam zadeve uidejo iz rok, dolg zmajev politikantski rep pa pokuka iz črne omare demagogije. Ne sprašujem, kdo bo rekel bobu bob, ampak kdo bo rekel zmaju zmaj.

V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, to je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10., jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Brskamo po arhivu Možganov na dlani! V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

V Evropskem parlamentu potekajo potrditvena zaslišanja kandidatk in kandidatov za nove člane Evropske komisije. Danes bo pred poslanke in poslance stopila tudi slovenska kandidatka Marta Kos, ki naj bi prevzela resor širitve. Njeno imenovanje je bilo doma pospremljeno z nekaj začudenja, saj se je s predsednikom vlade politično razšla precej burno, nekaj polen pod noge pa lahko danes skoraj zagotovo pričakuje s strani slovenskih evropskih poslancev. O imenovanju komisarjev pa tudi o nadaljnji evropski poti po ameriških volitvah in nenazadnje o pogledu na domačo politiko se bo Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z nekdanjim evropskim poslancem doktorjem Klemnom Grošljem.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Ali ima vsaka ploskev dve strani? To vprašanje smo postavili kot izziv za naše poslušalce in poslušalke v prejšnji oddaji – tokrat pa boste izvedeli pravilen odgovor nanj. Kaj sploh so ploskve in krivulje? In zakaj smo oddaji Konstanta dali podnaslov "gladko o matematiki"? V oddaji Konstanta gostimo profesorico Barbaro Drinovec Drnovšek s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Jezik je živa stvar, se ves čas spreminja, posodablja in razvija, nekatera pravila ostanejo večno, druga se spremenijo. Kje jih poiskati in kako preveriti, kako se sklanjajo ženski priimki in ali so izrazi, kot so skrolati, lajkati, šerati, slogovno zaznamovani? Kaj so najpogostejše napake v slovenščini? Na naša jezikovna vprašanja bo odgovarjala gostja Svetovalnega servisa, dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik ZRC SAZU.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj na Gorenjskem povezuje 14 zunanjih ter 22 domskih skupin starejših za samopomoč. Že desetletje pa je zelo dejavna skupina Krompirjev cvet v Šenčurju. Skupina starejših za samopomoč vsak ponedeljek deli medsebojne izkušnje, veselje in nove ideje. Udeležence povezujeta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, odlikuje jih tudi pomoč drugim. Pogovor in druženja v skupini pa skrbno izbranemu neformalnemu programu dela dajejo posebno vrednost. Skupino Krompirjev cvet je obiskala Aljana Jocif.

Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako se med akutnim in dolgim covidom poškoduje stena najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Špela Šalamon namreč pravi, da covid predvsem ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.« Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Slovensko kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos, ki naj bi prevzela resor za širitev Unije in podporo Ukrajini, je v Bruslju podrobno izprašal pristojni odbor. Med drugim je napovedala doslednost širitvenega procesa in možnost, da v prihodnjih treh letih končajo pristopna pogajanja s Črno goro in Albanijo. Poleg tega se zavzema za okrepitev sredstev podpore Kijevu.

Druge teme:
- Po razpadu nemške koalicije opozicija za glasovanje o zaupnici vladi še letos.
- Bi drugi blok krške nuklearke lahko financirala Evropska investicijska banka?
- V Cimosu stavkajo; stavko na Pošti je napovedal še drugi njihov sindikat.

Občani bodo odločali o prenosu oskrbe na domu z zasebnega zavoda na občinskega.
Drugi poudarki oddaje:
- V Ilirski Bistrici imajo novo lekarno. Največja pridobitev: sodoben robotiziran skladiščni sistem.
- Na vrhniškem Centru za socialno delo so opremili sobo za srečanja otrok in staršev pod nadzorom, pri tem pa je pomagala tudi komunala.
- Občina Lenart praznuje, po več kot desetletju pridobivanja različnih soglasij pa se ji obeta tudi sprejetje Občinskega prostorskega načrta.
- V Sevnici ne skrivajo ponosa na rojakinjo Melanio Trump in glasno povedo, da ji prav nič ne zamerijo, če jih med prvim mandatom ni obiskala.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani;
dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji;
Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kaj če bi komu uspelo izmakniti žarek pravljičnine?
Pripoveduje: Vesna Jevnikar.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

28. Junija leta 2018 smo iz Begunj na Gorenjskem, točneje iz gostilne pri Jožovcu živo prenašali oddajo, v kateri smo gostili, lahko bi rekli, tokratne slavljence, Hišni ansambel Avsenik. Razlog? Jutri in pojutrišnjem praznujejo! Obeležujejo petindvajset letnico delovanja ansambla. !Ponovno Pri Jožovcu, in sicer kar z dvema koncertoma! Čestitke ob lepem jubileju tudi od ustvarjalcev Četrtkovega večera domačih pesmi in napevov. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Britanski pisatelj japonskega rodu Kazuo Išiguro se je rodil 8. novembra 1954 v Nagasakiju na Japonskem. Leta 1960 se je družina izselila v Veliko Britanijo. Po diplomi je delal v dobrodelni organizaciji za brezdomce, v prostem času pa je začel pisati. Pozornost je vzbudil z objavo treh kratkih zgodb v antologiji novih avtorjev leta 1981. Doslej je objavil osem romanov in zbirko kratke proze, piše tudi scenarije. Za svoje ustvarjanje je leta 2017 dobil Nobelovo nagrado za, kot so zapisali, "izjemno emotivno moč, s katero je v romanih razkril brezno, ki se skriva onkraj našega iluzornega občutka povezanosti s svetom".

Avtorica scenarija Miriam Drev,
prevajalci Srečko Fišer (Ostanki dneva), Katarina Jerin (Ne zapusti me nikdar), Miriam Drev (Pokopani velikan),
bralka Lidija Hartman,
interpreta Sabina Kogovšek, Branko Jordan,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Nejc Zupančič,
režiser Alen Jelen.
Produkcija 2017.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Blaž Mencinger, prejemnik srebrne kante na festivalu Kantfest 2020, se po kantavtorskem prvencu – mali plošči Ujetnik spominov iz leta 2022 obrača od akustike s pridihom jazza in v družbi nove ekipe glasbenikov raziskuje igrivost, ki mu jo ponuja indie pop. V Pesem v žepu nam prinaša svoj prvi veliki album Delček srca.

Mineva 350 let od smrti največjega angleškega pesnika 17. stoletja, Johna Miltona, ki velja tudi za enega izmed najbolj učenih literatov vseh časov. Izhajal je iz premožne družine, ki mu je omogočila, da se je po študiju na Cambridgeu, ki ga je končal z magisterijem, lotil šestletnega zasebnega študija. Odpotoval je v Italijo, kjer se je seznanil z vodilnimi razumniki tistega časa, tudi z Galileom. Po letu in pol se je na predvečer državljanske vojne vrnil v Anglijo in bil po usmrtitvi Karla I. zaradi svobodomiselnih idej imenovan za tajnika Državnega sveta. Po porazu republike in s prihodom Karla II. se je moral umakniti iz javnosti. Umrl je osamljen leta 1674. Miltonovo življenjsko delo Izgubljeni raj je izšlo leta 1667, bilo potem še nekajkrat ponatisnjeno, druga, popravljena izdaja, po kateri je narejen tudi slovenski prevod Marjana Strojana, pa je bila natisnjena v letu pesnikove smrti. V izbranem odlomku avtor opisuje srečanje med Satanom ter silami Kaosa in Noči.

Prevajalec: Marjan Strojan;
režiserka: Irena Glonar;
interpret: Boris Juh;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojster zvoka: Jure Culiberg;
urednica ponovitve: Tina Kozin;
produkcija 2001.