Odločbo, ki smo jo na MMC-ju pridobili na vpogled in ki Tini (ime smo zaradi varovanja identitete spremenili) trajno odvzema otroke za tri leta, so na CSD-ju izdali po osmih mesecih od začasnega odvzema, v katerega je Tina v dobri veri privolila, preden je odšla na zdravljenje. "Niti enega individualnega razgovora s Tino, potem ko je ta prišla z zdravljenja, ni bilo, niti za eno poročilo o tem, kako napreduje, nas niso prosili," je Andreja Jaš pojasnila zagretost in doslednost CSD-ja pri ugotavljanju, ali so razlogi za rejništvo zdaj, ko je Tina "čista" in nastanjena v Terapevtski skupnosti, odpravljeni.

"V osmih mesecih lahko človek marsikaj naredi na sebi, tudi če je prej še tako 'zafural'," je v pogovoru za MMC izpostavila Andreja Jaš, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke v okviru Projekta Človek pri Škofji Loki, in dodala, da ne razume, zakaj si Tina ne zasluži še ene priložnosti.

V terapevtski skupnosti se do zdaj sploh še niso srečali s primerom, da bi kateri od CSD-jev zavrnil vračilo otrok mamici, ki se je uspešno vključila v njihov program, še več, običajno so bili izredno dejavni ravno v tej smeri. "Že šest mesecev prosim za vrnitev hčerk, a na centru so gluhi, pravijo, da je prezgodaj, da se morata hčerki prej stabilizirati," je svojo brezupno situacijo opisala Tina.
Odločbo o trajnem odvzemu je CSD izdal na predlog "strokovne komisije", ki je presodila, da si Tina, čeprav ozdravljena zasvojenosti in nastanjena v skupnosti, ki je namenjena prav staršem, kot je sama, za zdaj še ne zasluži nove priložnosti. "V odločbi sploh ni navedeno, kdo je bil v tej komisiji, ali je bil prisoten kakšen psiholog, in na kakšen način je ugotavljal, da je Tina nestabilna," je pojasnila Jaševa in dodala, da t. i. nestabilnost utemeljujejo na enem samem dogodku iz obdobja še pred zdravljenjem, ko je bila s hčerkama nastanjena v varni hiši.
Žalostna življenjska izkušnja in varna hiša
CSD je problematične okoliščine Tinine družine sicer spremljal že dalj časa, glavni problem v družini pa je bil alkohol, saj sta bila oba starša zasvojena. Tinin partner je bil povrh vsega tudi nasilen in pogosto so se prepiri z njim končali z udarci in modricami, tako da je s hčerkama pred njim pobegnila v varno hišo. "Mamica, ki mora vse pustiti za sabo, z otroki napokati cule in oditi v varno hišo, je v veliki stiski, začne se spraševati, kaj je naredila, da je morala zapustiti svoj dom, on je pa lahko ostal," je opisala, kako žrtev nasilja pogosto krivdo išče v sebi.
V času, ko so ubežnice bivale v varni hiši, se je nasilni oče in mož smrtno ponesrečil. "Ne glede na to, da je šlo za nezdrav odnos, je to vendarle bil leta in leta njen partner in mož, tako da je Tina doživela še hujšo stisko, tudi za otroka je bila smrt očeta hud šok in tragedija," je nadaljevala psihologinja. Pritisk je bil prevelik in sledil je incident, ko je Tina posegla po alkoholu in se v varni hiši napila, ta "napaka pa jo je drago stala", saj se je že pred incidentom s terapevtsko skupnostjo dogovarjala, da bi iz varne hiše prišla s hčerkama k njim.

Od babice k rejnikom
Zaradi incidenta je bilo, preden bi s hčerkama lahko odšla v terapevtsko skupnost, kot pogoj postavljeno zdravljenje oz. t. i. detoksifikacija na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD), tja pa hčerk s sabo ni mogla vzeti. "Na centru (CSD) smo se dogovorili, da bo Tina, takoj ko uspešno opravi program, lahko z deklicama prišla k nam v terapevtsko skupnost, v vmesnem času pa bosta skrb za otroke prevzela tašča in svak, torej dekličina babica in stric," je nadaljevala zgodbo.

Medtem ko je bila Tina odrezana od sveta na zdravljenju, je njen svak zbolel, tašča pa se je odločila, da ne more skrbeti za dva majhna otroka sama in zato je poklicala CSD na pomoč. Ne da bi Tino kdor koli kaj vprašal, so otroke namestili v rejniško družino in ji to dejstvo zgolj sporočili. "Na CZOPD-ju so takoj nato sklicali skupaj z nami in CSD-jem sestanek, da bi se dogovorili glede stikov mame z deklicama, a delavk iz CSD-ja sploh ni bilo in smo nato tam sami obsedeli," se je spominjala Jaševa.
"Soglašala sem, da gresta hčerki, med tem ko sem na zdravljenju, k tašči in svaku, k temu, da ju pošljejo naprej v rejništvo pa ne, o tem me ni nihče sploh nič vprašal," je dodala Tina.
Jaševa je še pojasnila, da ko otroke oddajo v rejništvo, je po zakonu treba sklicati IPS (individualno projektno skupino) v kateri sodelujejo rejniki, mater, center in po potrebi strokovne službe, ki določijo stike in časovnico vračanja otrok, ko se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo rejništvo sploh potrebno. "Na IPS Tina sploh ni bila klicana, ker so si oni (CSD) razložili, da ker je v bolnišnici na detoksifikaciji, se IPS-a ne more udeležiti, a to seveda ni res," je opozorila Jaševa.
Po koncu zdravljenja CSD hčerk ne vrne
Tina je uspešno končala zdravljenje junija lansko leto in se vključila v Terapevtsko skupnost za starše odvisnike in njihove otroke, kot je bilo dogovorjeno. "S centrom smo bili dogovorjeni, da ko ona konča zdravljenje, dobi hčerki nazaj in skupaj pridejo k nam, a to se potem ni zgodilo. Mi smo bili tisti, ki smo stalno iskali stik s CSD-jem in jih spraševali, kdaj se bosta deklici vrnili. To je moja prva izkušnja, da je neki center na takšen način 'nesodelujoč'," je izpostavila. Poudarila je, da je izredno čudno, da materi, ki je opravila zdravljenje in se uspešno vključila v terapevtsko skupnost, niso vrnili otrok.

K ustanovitvi programa za zasvojene starše in njihove otroke jih je po njenih besedah spodbudilo samo ministrstvo. "Mi smo socialnovarstveni program, ki ga podpira ministrstvo, CSD pa noče z nami sodelovati, situacija je absurdna, rekla bi, le čevlje sodi naj kopitar, naj pustijo delo strokovnjakom, tukaj smo usposobljeni terapevti prav za delo z otroki," je opozorila in dodala, da ne vidi prav nobenih ovir za to, da se Tini hčerki ne bi pridružili v terapevtski skupnosti, kjer ju čaka zdaj že več kot pol leta, pri popolni abstinenci vseh psihoaktivnih snovi in alkohola pa vztraja že več kot osem mesecev.

"Otroka sta ob nasilju in alkoholizmu imela posledice, ki bi jih lahko v terapevtski skupnosti skupaj predelovali, terapija pa se pri majhnih otrocih izkaže kot izredno učinkovita, sploh če sodeluje tudi motivirana mamica," je še pojasnila Jaševa. Odnos se gradi na stiku, na temeljih varne navezanosti in zaupanju. "Čisto vsi otroci, ki pridejo k nam, so doživeli takšne stiske, saj prav zato naša skupnost sploh obstaja," je še opozorila, da nista Tinini hčerki nič drugačni od vseh drugih otrok, ki se znajdejo pri njih.
Hčerki kot največja motivacija
"Tina je prišla k nam izredno motivirana, želi si otroke nazaj, želi spremeniti svoje življenje, prevevajo jo strašni občutki krivde, ker sta deklici morali stran, spraševali sta jo, ali ju bo tudi ona zapustila, tako kot očka, ki je umrl, stiske so bile strašne, otroci jih kažejo z vedenjem, tako da grizejo, se tepejo, bruhajo, imajo more, to je ta separacijska stiska," je pojasnila Jaševa in dodala, da Tina v hiši terapevtskemu načrtu vzorno sledi in da se je že "pokazala kot odgovorna in samostojna, v skupnosti pa prevzema tudi številne funkcije, nastopa v gledališču in se uspešno pripravlja na reintegracijo v družbo".

"Stiki z deklicama se dogajajo izredno ljubeče in odgovorno, kadar pa sta prisotna tudi rejnika, je veliko strahu, saj se Tina vedno boji, kaj bosta poročala na CSD," je psihologinja strnila opažanja in dodala, da CSD-ju o stikih tudi samoiniciativno poročajo.

Kaj so na CSD-ju obljubili rejnikom?
"Vprašanje, ki se mi postavlja, je, kaj so tem rejnikom obljubili? Eno dejstvo je, da sta z deklicami dobila večje stanovanje, drugo pa, kaj je center obljubil rejnikom, morda da bo šlo za dolgotrajnejše rejništvo? V čem je problem, da so tako nesodelujoči?" se je vprašala Jaševa in hkrati dodala, da so na centru naravnost "polni predsodkov do ozdravljene zasvojene matere". Rejnika sta po njenih besedah do otrok "naravnost krasna", do njune mame pa je opaziti "zadržek oz. odklon, ki ga je težko definirati".
"Do zdaj še nismo imeli opravka z rejnikom, ki ne bi želel otroka pripeljati k nam, vozijo jih z vseh koncev Slovenije, dolžnost rejnika je, da spodbuja stike otrok s starši," je nadaljevala in dodala, da sta rejnika v tem primeru polna izgovorov, in sicer "da sta v službi, da je predrago, da je predaleč, da otroka bruhata v avtu itd."
Drug problem, ki ga Jaševa opaža na CSD-ju, pa je nepoznavanje oz. nerazumevanje socialnovarstvenih programov. "Naloga programov, kot jih izvaja terapevtska skupnost, in centra za socialno delo je pomagati mami, da bo skupaj s svojimi otroki, ne pa delati v nasprotni smeri, otroke odtujevati, omejevati stike," je izpostavila in poudarila, da gre za veliko nestrokovnost.
Omejitev stikov, ker se deklici težko poslovita
"V odločbi ugotavljajo, da imata deklici stiske, ko gresta stran od mamice, ampak to je najbolj normalna reakcija majhnega otroka, pa tudi velikega, saj se je še odraslim težko posloviti od nekoga," je pojasnila naravnost neverjeten razlog, zaradi katerega so Tini na CSD-ju omejili stike s hčerkama.

V odločbi želje deklic, ki bi se radi vrnili k mami, ne omenjajo, ampak govorijo o tem, da mora Tina vzpostaviti z njima brezpogojno zaupen odnos in šele takrat bi se lahko vrnili. To pa se bo po njihovem mnenju zgodilo, ko punčki ne bosta več doživljali stisk ob slovesu od mame in bosta "gladko" brez joka odšli k rejnikoma. "Tina je tako zdaj že večkrat s hčerkama zadnjo uro obiska porabila za priprave na slovo, poskušala jima je pojasniti, da se je treba lepo posloviti, da se ne smeta jokati itd., ampak to je oslarija," je bila Jaševa kritična do zahtev oz. idej CSD-ja, ki s takšnim prepovedovanjem izražanja čustev otroke zgolj odtujujejo od mame. "Ko bosta obupali nad mamo, ne bosta več kazali čustev," je opozorila.

"Zelo sta me veseli in težko se poslovita, nista razumeli, zakaj morata spet stran, in potem ponavljata samo še malo," je obiske opisala Tina.
Stik s hčerkama ima Tina omogočen enkrat tedensko za samo dve uri, kar ni ravno veliko, če si CSD res želi, da bi s hčerkama vzpostavila zaupanje. Takrat je večinoma z deklicama sama. Kdo je torej tisti, ki ocenjuje, kakšno je zaupanje med njo in hčerkama? "Punčki hodita k psihoterapevtki, ki se s Tino nikoli sploh ni pogovorila, da bi slišala njeno zgodbo, pri delu z otroki je to nujno," je Jaševa izpostavila še eno čudno dejstvo.
Kaj je v odločbi za triletni odvzem?
"V odločbi je polno prirejenih in enostranskih izjav, ki Tino prikazujejo kot neodgovorno, nestabilno in še vedno močno zasvojeno osebo, ki ni zmožna skrbeti za svoje otroke, najbolj pa zmoti navedba strokovne komisije, za katero ne vemo, kdo je bil v njej in na podlagi česa je odločala, če pa s Tino ni bila v stiku, enostransko so gledali zgolj na problematiko deklic in poročanje rejnikov," je odgovorila psihologinja in dodala, da jih mati pri vsem skupaj očitno sploh ne zanima, kar je "skrajno nestrokovno".

"Med rehabilitacijo se človek spreminja, dela na sebi, lahko se tudi ne bi, lahko bi bila na cesti in še naprej pila, njim je, kaže, vseeno, zanima jih samo, kako bo prišla na stik z otrokoma in ali bo točna, kaj se tam dogaja, pa ne morejo vedeti, če Tina ne bi samoiniciativno pisala poročil in sporočala, kaj so delale," je nadaljevala in hkrati opozorila, da je triletni odvzem "ogromna doba".

Pritožba na ministrstvo
Tina se ne namerava vdati in se je na odločbo, s katero ji CSD namerava za tri leta odvzeti hčerki, pritožila na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, po pomoč pa se je obrnila tudi na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. V Projektu Človek, v okviru katerega deluje Terapevtska skupnost, so na "neresnične in pavšalne navedbe" v odločbi pripravili odziv, ki je s Tinino pritožbo romal na ministrstvo, je pojasnila Jaševa in dodala, da "upajo, da bo končno nekdo, nekje spregledal, da je bila storjena napaka".
"Gre za žive ljudi, tukaj imamo otroke in mamico, ki trpijo, ker niso skupaj. Mi kot institucija pa čakamo, kdaj bomo lahko končno začeli opravljati svoje delo, to, za kar smo resnično usposobljeni, ne pa za pisanje pritožb," je sklenila vodja terapevtske skupnosti.
Kot je razvidno iz odločbe, sta deklici trenutno preveč čustveno prizadeti ter nimata brezpogojnega zaupanja do mame, kar je nujni pogoj, da bi ju lahko vrnili. CSD bo tako v predvidenem triletnem obdobju namestitve v rejništvo sodeloval z rejniki, vrtcem in terapevtko Terapevtske skupnosti, spremljal odnos med deklicama in mamo ter sledil zastavljenemu cilju vrniti deklici v primarno družino.

CSD konkretnih primerov ne komentira
Poklicali smo tudi na pristojni CSD, ki se je z zadevo ukvarjal, kjer so nam dejali, da konkretnih primerov ne komentirajo.