Jarno Koponen, vodja oddelka za uvajanje umetne inteligence v produkcijo informativnih vsebin na finski televiziji YLE, se je najprej vprašal, ali umetna inteligenca prispeva demokraciji v družbi. Ali jo tako želimo uporabljati? Po njegovem mnenju je najpomembneje preprečiti, da naprave postanejo filtri za preprečevanje dostopa do informacij. Vloga medijev, zlasti inovacij v javnih medijih, mora ostati nenadomestljiva, kajti vloga velikih podjetij, kot so Google, Apple, Amazon, Facebook in druga, ni proizvodnja novic in tudi takrat, ko se nam zdi, da njihovi algoritmi dostavljajo novice, v resnici ni tako.

Brez uporabnikovega neposrednega dostopa do podatkov je med njim in pošiljateljem vedno vmes vsaj ena interpretacija vsebine. Programska oprema požira novičarske medije, podjetja z generatorji novic tekmujejo za našo pozornost. Vsi poznamo možnosti različnih »asistentov«, ki nam že na zaklenjenih zaslonih naših telefonov ponujajo prve izbore novic.

Na finski javni televiziji YLE so se vprašali, kakšna je kakovostna osebna izkušnja uporabnika, ki mu ponujamo novice. Koponen odgovarja: "Pozabite na Hej, Aleksa!" Novi začetek novičarskih medijev je treba zasnovati na lastnih rešitvah z uporabo umetne inteligence. Povezati je treba uporabnike, novinarje in uredništva. Zakaj bi državljani pošiljali svoja sporočila Facebooku namesto javnim in lokalnim medijem, ki so jim bližje?

Finska YLE je zato razvila lastno novičarsko aplikacijo (in podobno svojim uporabnikom zagotavlja tudi RTV Slovenija z aplikacijo RTV4D), ki sama na zaklenjen naslov uporabnikovega telefona ponudi izbor najpomembnejših novic. Aplikacijo so nadgradili tudi z robotom, poimenovanim Voitta (po naše Viktor), s katerim uporabniki lahko komunicirajo interaktivno. Poudarek pri vsebinah je na lokalnih novicah, na tem, kar se zgodi v naši bližini, in javni regionalni mediji imajo pri tem prednost pred velikimi ponudniki svetovnim vsebin. Odzivi so pokazali, da je na Finskem 76 pdstotkov uporabnikov zadovoljnih s ponudbo novic YLE, 98 odstotkov jih ima Voitto vedno vklopljenih na svojih pametnih telefonih.

Na Finskem se med drugim niso ustrašili vprašanja, zakaj obstajamo kot javni mediji. Angažiranje + razgledanost + spreminjanje = novo novinarstvo! Novinarstvo + oblikovanje + podatkovna znanost = novi format novic! Menijo, da vse novo, zasnovano na dobrem novinarstvu, zagotavlja tudi uspeh med uporabniki. Na Švedskem so, vsaj v enem primeru, šli korak dlje. Skupina MittMedia, ki si lasti 24 lokalnih tiskanih in digitalnih medijev v osrednjem delu Švedske, je v redno produkcijo novic vključila računalniškega bota, ki so ga ustvarili sami, in je že vključen v redno produkcijo novic. V pomembnem deležu tudi v celoti ali skoraj v celoti nadomešča tudi novinarje. In proizvede več novic kot novinarji v enaki enoti časa!?

Tehnologija še vedno ni brez omejitev in tveganj: vprašljiva je kakovost dostopa do podatkov, ki jih bot združuje v prispevkih, pred vsako objavo je treba vsebino preveriti, in to še vedno počne človek.

Večina uporabnikov ne ve, da je prispevek napisal robot. Kakšna je potem nova vloga novinarjev? Googlovo zbiranje informacij ni novinarstvo. S tem se večina strinja. Novinarji se bodo, tako napovedujejo, še naprej ukvarjali z raziskovalnim novinarstvom, drugi bodo skrbeli za razvoj "novinarske logike" v avtomatiziranih sistemih. O tovrstni prihodnosti še vedno merijo argumente za in proti. Njej v korist naj bi bili boljše novinarstvo, novinarji delajo tisto, kar ne more biti avtomatizirano, boljša izkušnja uporabnikov, višja kakovost ponujenih vsebin.

Proti njej govorijo nekatere izkušnje: slabi vhodni podatki omogočajo le slabo delo robota, včasih je rezultat robotovega dela poneumljanje z vsebino in nečustveno komuniciranje, upravljanje dostopnosti do podatkov še vedno ne zagotavlja enake pozornosti vsem področjem javnega življenja, o katerem mediji poročajo, brez tega pa je lahko veliko vsebin v medijih prezrtih. V omenjeni švedski medijski skupini so do zdaj robote najbolj uporabljali za pisanje športnih novic, prometne in vremenske informacije. Vse drugo na prihodnost še čaka.