Na sredni razpravi je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik znova opozoril, da univerza, visoko šolstvo in znanost že od leta 2011 dobivajo vse manj javnega denarja. Ob tem pa univerze izvajajo 20 odstotkov več programa, kot so ga pred začetkom bolonjske reforme.

"Rezerv za ohranjanje študijskih programov in njihove kakovosti ni več. Grozi nam, da bo univerza počasi izginila s svetovnega seznama," je poudaril Svetlik in opozoril na pomanjkanje vizije države pri visokem šolstvu, ki gre po njegovi presoji popolnoma v nasprotno smer od zapisanega v nacionalnem programu visokega šolstva.

Da gre za širšo družbeno težavo in da vsako dodatno krčenje obsega denarja lahko pomeni finančni zlom univerze, je opozoril predsednik upravnega odbora univerze Janez Hribar. Zato zahtevajo, da univerza dobi toliko kot leta 2011 oz. 178 milijonov evrov, kajti lani so dobili 20 milijonov manj. Zahtevajo tudi, da vlada takoj pristopi k udejanjanju odločbe ustavnega sodišča in pripravi zakon o financiranju visokega šolstva ter zagotovi dodaten razvojni denar.

V nadaljevanju so dekani posameznih fakultet opozarjali tudi, da vsako leto dobijo manj denarja, da se dramatično zmanjšuje število zaposlenih, povrhu pa so morali izpeljati še bolonjsko študijsko reformo, ki je vsaj za petino povečala obseg dela.

Izumiranje tehnične inteligence?
Kritično stanje na nekaterih fakultetah je med drugim opisal dekan fakultete za elektrotehniko Igor Papič, ki je prepričan, da smo na začetku izumiranja tehnične inteligence v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja interesa so na fakulteti namreč prepolovili vpisna mesta s 300 na 150. Ali nas sploh še kdo potrebuje, je vprašal.

Fakulteta za družbene vede pa je pozdravila bolonjsko reformo, a način, kako smo jo uvedli, je popolnoma napačen, je dejal dekan fakultete Bojko Bučar. Hkrati je opozoril, da se jim kljub varčevanju na vseh ravneh, tudi pri plačah zaposlenih, vseeno ne izide. Tako naprej ne gre več, je dejal in dodal, da lahko "začnejo zapirati fakulteto".