dekani 10 fakultet. Vlado pozivajo k premisleku.

Ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar je namreč pretekli teden obvestila javnost, da bo ministrstvo ukinilo financiranje učne pomoči, manj denarja namenilo za izvajanje interesnih dejavnosti v osnovnih šolah, šolo v naravi pa naj bi financirali le socialno ogroženim otrokom.

Po mnenju dekanov pa učna pomoč ni nekaj dodatnega, marveč nujni del dodatne strokovne pomoči in pogoj uspešnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami. Dekani opozarjajo, da se ponavlja škodljivi vzorec varčevanja preteklih vlad po celotnem šolskem sistemu.

"Ne smemo si zatiskati oči pred tem, da je Slovenija dolgoročno odvisna od kakovosti znanja mladih generacij in da danes šola od učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju zahteva veliko raznolikega znanja in napora," so poudarili in dodali, da si varčevanja brez resnega premisleka in ne glede na posledice ne moremo več privoščiti.

Manj denarja za znanost, manj razvoja
Njihov poziv k prenehanju varčevanja v izobraževalnem sistemu pa niso osamljeni. Čedalje glasnejši so pozivi vodstev univerz, da imajo njihove članice likvidnostne težave in da si z zategovanjem pasu na področju raziskav kopljemo jamo.

Uradnih številk o tem, koliko bo z rebalansom proračuna v letošnjem letu manj denarja za raziskave in visoko šolstvo, ni. A obstajajo namigi, da naj bi do krčenja vseeno prišlo, je v sredo na okrogli mizi z naslovom Je naše znanje res tako malo vredno? v organizaciji Instituta Jožefa Stefana dejal predsednik rektorske konference Ivan Svetlik. Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) naj bi tako dobila 22 milijonov manj – namesto zdajšnjih 137, le še 115 milijonov evrov.

Če bi se denar vzelo neposredno univerzam, kar se po zdajšnjih javnih zagotovilih Setnikar Cankarjeve sicer naj ne bi zgodilo, bi to po besedah Svetlika pomenilo, da univerze ne bi mogle več pokrivati osnovnih stroškov. "Že zdaj ima namreč vsaj polovica fakultet Univerze v Ljubljani težave z zagotavljanjem osnovnega poslovanja," je povedal.

Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Jadran Lenarčič je sicer izrazil razumevanje za težave proračuna, vendar pa si ne zna predstavljati, kako se bo država lahko premaknila naprej z manj denarja za raziskave.

Eni pametni odhajajo, drugi pametni nočejo priti sem
Direktor ARRS-ja Jozsef Györkös pa je povedal, da si že od napovedi, da bo prišlo do rebalansa, prizadevajo, da jim ne bi vzeli denarja. Tudi zato načrta dela za leto 2015 še niso zaprli. Če bi do odvzema le prišlo, pa se boji, da bodo imeli denar le za programsko financiranje in pokrivanje stroškov, ne bo pa tudi za razpise, je opozoril.

Tudi številni zaposleni na univerzah in v raziskovalni dejavnosti so na okrogli mizi opozarjali, da se pri nas premalo zavedamo pomena znanja in premalo vlagamo vanj. Tudi zato mladi odhajajo, mladi iz tujine pa ne pridejo k nam, ker jim ne moremo ponuditi dovolj dobrih pogojev. Nerazumnemu varčevanju na tem področju se je zato treba odločno upreti, je še bilo slišati.