Po napovedih rezov na področju visokega šolstva, o katerih je govorilo ministrstvo za izobraževanje, so v visokošolskem sindikatu ministrico že dvakrat pozvali k srečanju, a ministrstvo se po besedah predsednika sindikata Marka Marinčiča "očitno selektivno pogovarja samo z nekaterimi sindikati s področja izobraževanja".

Odziva na prihodnje dogodke Marinčič ni mogel natančneje pojasniti, če bodo reze res izvedli, "verjetno ne bo težko mobilizirati zaposlenih na področju visokega šolstva niti za kakšno stavko".

Vlada je očitno računala, da bo lahko primanjkljaj pokrila na račun nekaterih posredno financiranih uporabnikov, še posebej visokega šolstva, je opozoril Marinčič, "verjetno" tudi zdravstva, morda pa tudi kulture. Breme primanjkljaja želi tako po Marinčičevih besedah vlada prenesti na "tiste, ki jih je lažje privatizirati, katerih dejavnosti je lažje skomercializirati, pri katerih je stroške lažje prelagati na uporabnike. In to sta v največji meri ravno visoko šolstvo in zdravstvo".

"Nameravajo vpeljati šolnine"
Kdor javno govori, da bo "popolnoma izstradanemu visokemu šolstvu vzel še nekaj deset milijonov evrov, potem zelo očitno namerava vpeljati šolnine v visokem šolstvu," je dejal Marinčič. Marinčič je še povedal, da ne vidi težav v tem, da univerzitetni profesorji del kariere preživijo v politiki. Dodal pa je, da "tudi na same univerze pade zelo čudna luč, če se izkaže, da ti isti kolegi ne razumejo javnega interesa, ki je s temi ustanovami povezan".

"Alarmantno stanje"
"Stanje je že v tem trenutku alarmantno," je dejala Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru. Ne gre samo za pritiske na zaposlene. Čas je, da se nehamo slepiti, da vsi ti pritiski ne vplivajo tudi na kakovost študija.

"Na petih članicah Univerze v Mariboru se deli plač že dve leti, čeprav je bilo delo opravljeno, sploh ne izplačujejo," je opozorila. Zaposlenim se nalaga bistveno več delovnih obvez, kot je to zakonsko določeno. Skoraj 40 odstotkov zadržujejo v izhodiščnih plačnih razredih, tako da o kakršnem koli napredovanju ali "primernem plačilu glede na nazive," sploh ne morejo govoriti. "Razmere so res katastrofalne," je stanje povzela Javornik Krečičeva.

Za plače si izposojajo
Elizabeta Zirnstein, predsednica Sindikata Univerze na Primorskem, je pojasnila, da si večina članic univerze denar za plače izposoja. Dejala je, da pogodbe o zaposlitvi niso usklajene z nazivi. Pogodbe ne sledijo spremembi naziva, kar je nezakonito, je dejala. Na Univerzi na Primorskem je pogodb za določen čas 30 odstotkov, po zakonodaji pa je pogodba o zaposlitvi za določen čas izjema, je pojasnila. "Obseg pogodb za določen čas je pri nas bistveno previsok," je še dejala.

O problematiki usklajevanja pogodb z nazivi je govoril tudi Gorazd Kovačič, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani, ki je to označil za "enega najbolj perečih problemov Univerze v Ljubljani". Gre za ljudi, ki so zaposleni na asistentskem delovnem mestu, imajo pa učiteljski naziv. Zato morajo pogosto opravljati več ur tedensko, kot bi jih morali sicer. Profesor na asistentskem delovnem mestu mora opraviti še enkrat več dela kot profesor, zaposlen na profesorskem delovnem mestu. To je sistemsko izkoriščanje, gre pa za množičen pojav, je pojasnil Kovačič. Takšnih oseb z "dvojnim statusom" je po njihovih podatkih 539 oziroma skoraj 10 odstotkov vseh zaposlenih.

Spet šolnine
Kovačič je omenil tudi neuradni osnutek novega statuta Univerze v Ljubljani, ki predvideva možnost, da bi bili izvajanji rednega in izrednega študija združeni. Ljudje, ki bi želeli študirati ob delu, tako tega ne bodo več mogli, problem pa je tudi v tem, ker to odpira možnosti za krčenje brezplačnih vpisnih mest in širitev vpisnih mest, za katere se plačuje šolnina. Fakultete bi s šolninami krpale primanjkljaj zaradi pomanjkanja javnega financiranja, je opozoril Kovačič.

Ob tem je Kovačič poudaril tudi nove obveznosti fakultet po bolonjski reformi. Tako je obvezno izvajanje petega letnika, za kar država ni zagotovila dodatnih sredstev. "Če bo finančno ministrstvo vzelo šolskemu resorju že nadaljnjih 68 plus 25 milijonov in bo glavnina tega padla na visoko šolstvo in znanost, potem ocenjujem, da bo počilo. Ljudje ne bodo mogli več in stavka bo tako rekoč na dnevnem redu." "Kar zadeva visoko šolstvo, smo na robu nelikvidnosti številni zavodi," je dejal.

Številne racionalizacije so že bile izvedene, je dejal, "morda pa bi bilo dobro pogledati primerjavo z drugimi deli javnega sektorja. Ali so drugje žrtvovali v kriznih razmerah tolikšen odstotek delovnih mest," je dejal Kovačič. Od leta 2012 se je število zaposlenih pedagogov na filozofski fakulteti namreč zmanjšalo za sedem odstotkov, je še dejal.

Sredstva za visoko šolstvo bi bilo treba nujno vrniti na stanje iz leta 2011, je dejal Marinčič. "Da govorijo o dodatnem zmanjševanju, je popolnoma bizarno in res ne razumem, kaj se tem ljudem po glavi plete," je dejal.