Poslanci DZ-ja so se vrnili na delo, prva popočitniška tema pa je begunska problematika. Tako se na skupni seji sestajata odbora za notranje zadeve in za zadeve EU-ja, kjer se bodo odborniki predvidoma seznanili z ukrepi vlade, ki jih ta skupaj z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami izvaja v pripravah na morebitno povečano število migrantov pri nas.

Na sejo so vabljeni predstavniki pristojnih ministrstev, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Predtem je bila predvidena tudi nujna seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb o varnostnih vidikih migracijske problematike, vendar je bila prestavljena na prihodnji torek.

Kako bi politične stranke reševale krizo?
"V stranki SMC podpiramo vlado v njenih prizadevanjih, da rešuje vprašanje evropske begunske krize v prvi vrsti kot humanitarno vprašanje in najprej pomaga ljudem, ki se umikajo pred težkimi, ali celo neznosnimi razmerami v lastnih državah," so zapisali v največji parlamentarni stranki SMC-ju, kjer so prepričani, da lahko Slovenija z občutkom za človečnost, ki smo ga pokazali že večkrat v zgodovini, tudi v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, solidarno pomaga ljudem, ki bežijo zaradi preganjanja, vojne, lakote, različnih naravnih nesreč in tudi ekonomskih razlogov.

V SMC-ju tudi menijo, da Slovenija svojih meja pred begunci ne sme zapreti in se "pridružujemo tistim evropskim državam, ki želijo begunsko krizo reševati v skladu z načeli humanitarnosti in solidarnosti, kot temeljnima zidakoma evropskega vrednostnega sistema in kulturnega prostora".

50 milijonov potencialnih beguncev
Predsednik SDS-a Janez Janša je v ponedeljek objavil predlog ukrepov, ki bi jih po njegovem mnenju moral EU deloma sam sprejeti in uresničiti in deloma predlagati partnerjem v okviru OZN-a.

"Sprijaznjenje z dejstvom, da bodo begunci v velikem številu pač prihajali v Evropo tudi naslednja leta in da moramo biti zgolj solidarni, problema ne bo rešilo, le povečalo ga bo. EU nima niti bivanjskega niti socialnega prostora za 50 milijonov potencialnih beguncev iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Problem torej ni rešljiv v EU. Bolj se bo to dejstvo zapostavljalo, večje bodo iluzije obupanih ljudi, večji bo begunski val in posledično problemi, ki jih povzroča v EU. V veliki meri pa je begunsko krizo s pomočjo EU možno rešiti, vendar s premišljenim pristopom," je zapisal Janša.

Med konkretnimi predlogi je navedel, da mora ostati prioriteta reševanje življenj beguncev, še posebej tistih, ki so že na begu kot celotne družine: "Tu je evropska solidarnost potrebna. Obenem je nujno tesno sodelovanje vseh članic EU pri preprečevanju prikritih vstopov pripadnikov ISIS."

Zaradi dejstva, da je potencialnih, življenjsko ogroženih beguncev bistveno več, kot jih EU lahko sprejme, bi jim morali pomagati na ozemljih čim bližje njihovemu domu. EU pa bi moral doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN-a, s katero bodo ustvarjena varna območja za begunce na ozemlju Sirije in Iraka. Članice varnostnega sveta OZN-a in nekatere prijateljske arabske države pa imajo po Janševem mnenju dovolj vojaških kapacitet, da ta območja ustrezno zavarujejo.

"EU mora doseči sprejem zavezujoče resolucije OZN, s katero se ustvari celovita pravna podlaga za obsežno in temeljito mednarodno vojaško akcijo proti ISIS. Zgolj letalski napadi niso učinkoviti. Sirijo in Irak je potrebno stabilizirati, sicer bo cena razsula dosegla dodatne stotisoče žrtev in predvsem beguncev," je še navedel Janša in poudaril, da je problematiko ekonomske migracije treba dosledno ločevati od begunske problematike, saj tudi v tem primeru EU ne more sprejeti toliko ekonomskih migrantov, kot jih želi vanjo vstopiti.

Reševanje situacij, ki povzročajo krizo
V SD-ju pritrjujejo stališču, da je vprašanje begunske krize v prvi vrsti humanitarno vprašanje: "V ospredju reševanja te problematike je človekovo življenje in njegovo dostojanstvo, zato nihče nima pravice problematike obravnavati politično preračunljivo ali jo celo ignorirati. Ljudem, ki so se znašli v taki stiski, je treba pomagati po najboljših močeh."

Zgolj reševanje begunske krize po mnenju SD-ja ne bo dovolj, hkrati se bo morala mednarodna skupnost osredotočiti tudi na reševanje situacij, ki to krizo povzročajo.

Suspenz dublinske procedure
Matej Tašner Vatovec iz Združene levice pravi, da je vladna stališča, predvsem tista iz prve faze krize, kjer se je vlada odzvala predvsem s skrbjo glede varnostnega vidika, treba ostro obsoditi. Neposredni učinek teh prvih stališč se namreč kaže v odzivih širše javnosti, ki je preplavljena s strahom pred begunci in njihovo posledično stigmatizacijo. Premik v bolj "humanitarno" obravnavo problematike, pa po njegovem mnenju ne bo dovolj.

"Najprej bi morala vlada narediti to, kar bi morala ob nastopu krize. Pripraviti strategijo, načrt za solidarno in humanitarno reševanje krize. Med prve korake pa je treba vključiti ukrepe, kot so možnost varnega dostopa beguncev do Slovenije ali držav, kamor se želijo zateči in zaprositi za azil. Gotovo bi Slovenija tudi morala suspendirati dublinsko proceduro, ki določa vračanje beguncev v EU-državo vstopa," pravi in dodaja, da je nujno treba sprejeti načrt namestitve, ki ne bo temeljil na marginalizaciji ali getoizaciji (nameščanju večjega števila beguncev na omejeno območje), temveč na razpršeni poselitvi, ki bi posledično omogočala lažjo integracijo in bližji stik z okoljem, ter sprejeti vse mogoče ukrepe, ki olajšujejo integracijo beguncev, v šolah, zdravstvu, delovnem okolju.

Rešitve je treba poiskati v kriznih žariščih
V poslanski skupini NSi-ja pravijo, da morata Evropska unija in OZN vprašanje priseljevanja beguncev reševati celostno, rešitve pa je treba iskati tam, kjer težave nastajajo, v kriznih žariščih.

"Dolgoročno je treba zagotoviti, da ljudem, ne bo treba zapuščati svojih domov, zato je zagotavljanje miru prvotnega pomena. Nikakor pa ne smemo več dovoljevati, da nedolžni ljudje, ki želijo v Evropsko unijo zaradi iskanja miru, umirajo v Sredozemskem morju ali na drugih nevarnih poteh," so zapisali v sporočilu za javnost.

Z migranti pa mora Republika Slovenija ravnati kot solidarna država, v skladu s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, ki je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev.

Begunci niso turisti
V Zavezništvu AB poudarjajo, da je treba biti predvsem solidaren in humanitaren ter da se ne smemo skrivati pod pretvezo zaščite slovenskih državljanov pred morebitnimi teroristi. Zato so prepričani, da je vlada zavzela pravilno stališče, ki ga bo morala uresničiti tudi v praksi.

"Potrebujemo jasne smernice in uresničljive načrte, saj begunci niso turisti, ki bi se po nekaj dneh vrnili v svoje domove. Slovenija je na pomembni preizkušnji in vlada mora dokazati, da je sposobna s primernim in hitrim odzivom preprečiti dogodke, do katerih je denimo prišlo v Makedoniji in Srbiji," navajajo v ZaAB-ju. Stališča DeSUS-a pa nam ni uspelo izvedeti.