Neuradno je pričakovati, da bo interesna skupina lokalnih interesov v DS-ju v ponedeljek predlagala razširitev dnevnega reda torkove izredne seje še z odločanjem o vetu na v četrtek potrjeno novelo zakona o lokalni samoupravi, ki med drugim prinaša možnost odpoklica župana med mandatom.

K temu je državne svetnike pozvalo tudi Združenje občin Slovenije. Predsednik združenja in župan Pivke Robert Smrdelj je ob tem dejal, da gredo njihovi argumenti v smeri, da so volitve tiste, na katerih se je treba pomeriti. V združenju namreč menijo, da bo novela odprla vrata poskusom vnašanja nemira med samim mandatom, saj so omejena le števila glasovanj, ne pa tudi poskusi odpoklica.

Fištravca veseli udejanjanje vstajniških idej
Župan Maribora Andrej Fištravec pa je dejal, da ga veseli udejanjanje ideje, ki se je izoblikovala med mariborskimi vstajami, kar je korak proti samopašnemu razumevanju oblasti. Moti pa ga, da poslanci niso uredili sistema odpoklica tudi za druge neposredno voljene predstavnike, zato zakon po njegovih besedah ni celovit ne sistemski.

Če svetniki izglasujejo odložilni veto na novelo zakona o lokalni samoupravi, pa poslanska podpora v drugo ne bi bila gotova. Na četrtkovem glasovanju so namreč poslanci omenjeno novelo potrdili s komaj 45 glasovi za in 19 proti, takšna večina pa ob ponovitvi glasovanja ne bi več zadoščala. Noveli so izrekli podporo poslanci SMC-ja, DeSUS-a in ZL-ja, proti pa so bili njihovi poslanski kolegi v SD-ju ter opozicijskih SDS-u in NSi-ju.

Nova možnost za nezadovoljne volivce
Novela zakona o lokalni samoupravi prinaša določbe o možnosti odpoklica župana. Pobudo za odpoklic lahko vloži vsak volivec v občini s podpisi najmanj treh odstotkov volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 volivcev in ne več kot 2.500.

Podpisi se 35 dni zbirajo pred državnim organom, da zahteva uspe, pa jo mora podpreti od deset do 30 odstotkov volivcev, odvisno od velikosti občine. Odločitev za odpoklic župana je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev ob pogoju, da se glasovanja udeleži več kot 90 odstotkov števila volivcev, ki so na zadnjih rednih volitvah glasovali za župana.

Župan lahko sicer pobudi ugovarja, saj lahko zoper sklep občinske volilne komisije o njeni zakonitosti vloži tožbo na upravno sodišče. To mora odločiti v 15 dneh, vložitev tožbe pa zadrži zbiranje podpisov pod zahtevo za glasovanje o odpoklicu. Glasovanje o odpoklicu župana se lahko izvede zgolj enkrat v redni mandatni dobi, pobuda pa se lahko vloži 12 mesecev po nastopu mandata in najpozneje 16 mesecev pred potekom mandata.

Delodajalci ne želijo prostega 2. januarja
Podpise pod zahtevo za izredno sejo državnega sveta (DS), na kateri bodo svetniki razpravljali o vetu na uvrstitev 2. januarja na seznam dela prostih dni, je zbrala interesna skupina delodajalcev. Spomnimo, da so odločitev v državnem zboru sprejeli v torek, in sicer z 61 glasovi za in desetimi proti.

Tudi če bi DS izglasoval odložilni veto in bi poslanci morali o noveli znova odločati, tako ni pričakovati, da poslanska podpora noveli zakona o praznikih in dela prostih dneh ne bi bila še enkrat zagotovljena. Ob morebitnem ponovnem glasovanju bi bila za potrditev zakona potrebna absolutna večina v DZ-ju oziroma 46 poslanskih glasov.