Od srede je tudi uradno znano - Slovenci gremo 4. decembra predčasno na parlamentarne volitve. Časa za predvolilno kampanjo pa je malo. Kaj lahko pričakujemo?

O tem, kakšna bo predvolilna kampanja, smo se pogovarjali s predsednikom Liberalne akademije Darkom Štrajnom in z Matejem Makarovičem s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

"Do volitev sta še dva meseca, kar pomeni, da je časa za predvolilno kampanjo dovolj, če ga bodo stranke seveda znale dovolj dobro izkoristiti," meni Makarovič, ki je prepričan, da bo kampanja negotova. "Tu je vse odprto, saj je pred nami po eni strani priložnost, da stranke končno enkrat resno soočijo svoje vizije razvoja Slovenije, po drugi strani pa še vedno nevarost, da se vse skupaj utopi v ideološko-zgodovinski navlaki in aferah," dodaja.

Makarovič je še povedal, da je kakšen velik uspeh novih obrazov bolj sanjarjenje dela elite kot pa realna možnost. "Seveda taki poskusi, predvsem na tako imenovani levici, prav gotovo bodo, dvomim pa, da lahko bistveno vplivajo na obstoječa razmerja sil."

Medtem pa Štrajn upa, da bodo poleg Slovencev na volitve šli tudi drugi državljani Slovenije, pripadniki drugih etničnih skupin. "Sicer pa, zaradi kratkega časa in zaradi "praznega prostora" oblasti, ki ga je ustvarila Pahorjeva vlada, lahko pričakujemo predvsem veliko tekmo za neopredeljene volivce," dodaja.

Po besedah Darka Štrajna lahko predvsem zaradi regresije v formi poročanja v medijih in zaradi vse bolj očitne avtocenzure v novinarstvu, ne pa zato, ker bi politične stranke to želele, pričakujemo precej estradno volilno kampanjo.

"Greh je, da nisi SDS, da ne dihaš njihovih usmrajenih idej, ne ploskaš njihovim antidemokratičnim izpadom, ne spregleduješ njihovih notoričnih laži, ne pristajaš na njihove udbovske manipulacije," je med drugim v svoji kolumni zapisala Dnevnikova novinarka Tanja Leseničar Pučko. Zdi se, da je fenomen psihoze strahu pred "princem teme", kot se označuje Janeza Janšo, vodilo in rdeča nit levice v zadnjem času?

Štrajn: Po mojem ni problem v strašenju pred princem teme. Opozarjanje na to strašenje je predvsem učinek zarotniške mentalitete v SDS-u. Če primerjate pisanje kake Demokracije in pisanje na spletnih medijih levice, bi kvečjemu rekli nasprotno, da celo veliko premalo strašijo volivce pred SDS-om in njenimi totalitarnimi težnjami. Problem vseh – ne samo političnih nasprotnikov, ampak tudi kritičnih opazovalcev družbenih dogajanj – pa je, kako se ne ujeti v retorično zanko o strašenju pred SDS-om in kultom njenega voditelja. Kajti pred tem pojavom je treba predvsem argumentirano svariti zaradi skrite agende za siceršnjo populistično, paranoično in sovražno retoriko te stranke. V mandatu 2004–2008 so se dovolj jasno izkazale težnje k oblikovanju oligarhične vladavine, med drugim, temelječe na sporazumevanju z neoliberalnimi svetovnimi centri moči in domačimi tajkuni, takrat posebej ustvarjenimi za ta namen. Zdaj je težnja po tem, da bi ukradli demokracijo volivcem, še bolj očitna, se pa seveda prikriva z nacionalistično, antikomunistično in drugo nestrpno retoriko.

Makarovič: To nam predvsem pove veliko o skrb vzbujajočem stanju znatnega dela slovenske levice, ki očitno skuša črpati svojo legitimnost samo še iz nestrpnosti in sovraštva do političnega nasprotnika. Dokler ne ustvarijo kakšne bolj pozitivne programske vizije, bo to zelo slabo tako za perspektive levice kot za perspektivo Slovenije.

V stranki SDS so že pred časom predstavili programske smernice - so dovolj močne, da prepričajo?

Makarovič: Programske smernice SDS-a so bile predstavljene kot izhodišče za odprto javno debato, tako da jih bo mogoče še izpopolniti. Ker sem sam nekaj malega prispeval k njihovem oblikovanju, jih seveda ne morem objektivno oceniti. Je pa problem v tem, da jih v tem trenutku še niti ni mogoče z ničemer primerjati, saj druge stranke kakšnih konkretnih oprijemljivih programov za zdaj še niso predstavile. Vsekakor bi bilo odlično, če bi volilno kampanjo enkrat za sremembo res zaznamovalo soočenje programov ne pa afere, primitivno sovraštvo in v preteklost zazrte ideologije.

Štrajn: Programske smernice so dovolj močne predvsem v tem smislu, da ne puščajo veliko dvoma o dejanskih ciljih te stranke, ki so značeni s ciljem krepitve oligarhije. Ta usmeritev je sicer tudi na splošno značilna za desnico povsod po svetu, je pa res, da so nekatere desne stranke v tem pogledu bolj zmerne. Seveda se to komajda kaj skriva za ideologemi o sprejemljivem spodbujanju podjetništva, nagrajevanju sposobnih, celo trajnostnem razvoju ipd., natančnejše branje pretežno suhoparnega političnega besedila pa kajpak odkrije samo mestoma utemeljeno, nasploh pa neutemeljeno napoved razmaha privatizacije (beri: prevzemanje javne lastnine in ustanov) in zniževanja davkov, ki bi vodilo k povečevanju družbene neenakosti ipd. Podrobnejša analiza tega programa bi bila lahko zanimiva za kakega obskurnega politologa, prav gotovo pa ta program, kot tudi noben drug ne, ne bo postal nikakršen bestseller.

Kaj bi moral storiti SD, da bi ohranil zaupanje, ki ga je bil deležen na zadnjih volitvah? Borut Pahor je po izglasovani nezaupnici deležen tudi pozitivnih komentarjev v smislu, da "ni kriv, saj je edini pošten, je pač le lutka, s katero upravljajo". Je to, da ostaja na vrhu stranke, prava pot?

Štrajn: SD bi moral resno prepričati volivce, da se je iz napak kaj naučil. Druga izbira pa je bolj populistično oblikovanje kalimerovske Pahorjeve podobe, ki naj nekako pokrije dejstvo, da je predsednik vlade veliko prispeval k razočaranju in pasivizaciji levega volilnega telesa s svojo zapoznelo blairovsko tretjo potjo, katere sestavina je bilo, med drugim, tudi zelo slabo sporazumevanje zlasti s sindikati. Pahorjevo ostajanje na čelu stranke je v trenutnem položaju prava pot za preprečenje delovanja sredobežnih silnic, v dolgoročnem pogledu pa se lahko izkaže za manj produktivno, če bo to pomenilo blokado za sodelovanje te stranke v oblikovanju nove formule politične levice, ki se ravnokar začenja drugod po Evropi.

Makarovič: Zaupanja iz leta 2008 SD v teh dveh mesecih seveda ne more povrniti, lahko pa rešuje, kar se rešiti da. Kratkoročno verjetno res nimajo boljše možnosti, kot da stavijo na Pahorja. Podoba ne prav sposobnega poštenjaka in uboge žrtve lahko vzbudi določene simpatije, a le v omejenem obsegu. Vsekakor pa verjamem, da lahko SD, če se ne zgodi kaj zelo dramatičnega, ostane vodilna stranka na levici in se čez štiri leta ponovno poteguje za relativno večino.

Kaj pa v primeru, da kandidira tudi Zoran Janković? Je on tisti, ki lahko na volitvah zmaga?

Makarovič: Janković, kolikor so pokazale meni znane analize, nima realnih možnosti za relativno večino. Njegov nastop bi bil predvsem katastrofa za sedanje leve stranke, od katerih bi pobral največ glasov. SD bi bil v tem primeru močno oslabljen, LDS in Zares pa bi skoraj gotovo izpadla iz državnega zbora in nato verjetno tudi izginili s prizorišča.

Štrajn: Jankovićev nastop na volitvah utegne prispevati k prestrukturiranju celotnega polja volilne tekme. Zelo verjetno je, da se bo z njegovim nastopom v volilni kampanji resnejši del predvolilnih razprav zavrtel okoli vprašanja učinkovitosti politike in njenih možnosti za iskanje izhoda iz krize. Neizogibni spremljevalni negativistični in populistični del kampanje pa bo prinesel val poskusov osebnih diskvalifikacij Jankovića predvsem od SDS, katere načrt 50+ bi bil z njegovim vstopom v volilno tekmo temeljito zamajan. Obstoječe stranke levice pa se bodo skušale znajti glede vprašanja, s kakimi signali naznaniti pripravljenost za sodelovanje z Jankovićem in kako hkrati ohraniti svojo volilno bazo. Potenciala Jankovićeve liste ali celo stranke pa ne kaže podcenjevati in najmanj, kar lahko stori, je preprečenje desničarskih sanj o totalni prevladi nad političnimi nasprotniki. Po naravi stvari, zaradi nagovarjanja levo orientiranih volivcev, pa bo Janković moral rešiti problem Kolumbovega jajca: kako napisati formulo združitve menedžerske učinkovitosti in socialne države, torej neke vrste skandinavsko formulo kombinacije ravnotežij med gospodarstvom, javnim sektorjem in socialo. S kulturno prtljago levice, ki zadeva odnos do marginalnih skupin, do zgodovinske tradicije, do vprašanj verske svobode in, ne nazadnje, do moderne umetnosti pa, kot je dokazal kot ljubljanski župan, tako ali tako nima težav.

Sojenje v zadevi Patria bo oz. je del predvolilne kampanje? Lahko usodno vpliva na izid volitev?

Štrajn: Sojenje v zadevi Patria bi seveda moralo ostati povsem zunaj politične debate, dokler se ne izkaže krivda za storjena kazniva dejanja v zvezi s podkupovanjem in preostalimi zlorabami, ki pa žal niso izmišljene, ampak so se res zgodile! Kot vemo, to ni mogoče. Prav tako ni mogoče napovedati, kateri strani lahko sodni proces koristi. Jasno pa je, da je glede tega skrita agenda SDS-a berlusconizacija sodstva, torej njegova podreditev izvršni in zakonodajni veji oblasti.

Makarovič: Proces glede Patrie ima vsekakor lahko pomembne učinke na volitve. Ne zato, ker bi neposredno škodoval Janši in SDS-u, saj se sum korupcije in sum krivičnega politično motiviranega sodnega procesa med seboj praktično nevtralizirata, ampak bolj zato, ker odvrača pozornost od soočenja programskih vizij za prihodnost.

Pogled v prihodnost - je mogoče napovedati, ali bo 4. decembra volivce prepričala leva ali desna opcija?

Makarovič: Potem ko se levica na oblasti po splošno prevladujočem prepričanju res ni izkazala, imajo pomladne stranke vsekakor veliko boljše izhodišče za zmago na volitvah. Ampak vedeti je treba tudi, da je zmagovalec določen na volilni dan, in nič prej.

Štrajn: Mislim, da je večina volivcev in abstracto sicer naklonjena levi opciji, vprašanje pa je, koliko bodo sedanje stranke levice pokazale, da so kaj storile za izoblikovanje nove formule za levico, ki bo začrtala jasno mejo kompromisu z neoliberalno opcijo, in koliko bodo vsi, ki kanijo zapolniti prazni prostor novih idej in konceptov, sploh slišni in prepričljivi. Vsekakor pa je nekoliko opogumljajoče, da se že nekaj dni po napovedi predčasnih volitev velika zmaga desnice ne zdi več tako samoumevna, kot se je zdela spričo vseh nespretnih in neumnih potez koalicije, ki so navsezadnje pripeljale do izglasovanja nezaupnice.