"Jasno je, da po naši zakonodaji potrebujemo vlado, da sproži drugi odstavek tretjega člena zakona o zunanjih zadevah, ker ga samo ona lahko in ga noben drug ne more. In ti dve zadevi, torej politična odločitev, ki jo izraža parlament, in pravna osnova, ki jo zagotovi vlada, morata sovpadati," je dejal predsednik državnega zbora Milan Brglez in dodal, da se bo posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ-ja, kakšna usoda čaka postopek priznanja Palestine.

Državni zbor namreč za nadaljevanje postopka potrebuje pravno osnovo, ki jo lahko zagotovi le vlada. "Ne gre namreč za splošno zadevo, za katero je pristojen DZ sam, ampak gre za konkreten akt, ki pa je v pristojnosti vlade," je pojasnil Brglez. Ker je premier Miro Cerar odstopil, je z njim padla tudi vlada, Brglez pa dvomi, da dejavnosti v povezavi s priznanjem Palestine spadajo pod tekoče posle, ki jih lahko vlada v odstopu opravlja.

Postopek priznanja Palestine se je začel s pobudo stranke Levica leta 2015 in je v zadnjih mesecih prišel že zelo daleč. Vlada je decembra sklenila, da se postopek nadaljuje, ministrstva pa so že pripravila podrobnejšo analizo morebitnih posledic priznanja za Slovenijo. A vlada dokončnega sklepa, da se Palestina prizna, ni sprejela, ampak je žogico poslala v DZ oz. parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Glede na izid razprave odbora bi vlada, kot je na začetku marca nakazal zunanji minister Karl Erjavec, sprejela dokončno odločitev.

Koalicijske stranke so priznanje Palestine načeloma podpirale, proti sta bili opozicijski stranki SDS in NSi, saj sta menili, da to priznanje ne bi prineslo ničesar pomembnega Palestincem, Sloveniji pa bi po njihovem mnenju škodovalo v odnosih z Izraelom in predvsem ZDA.