Tako poslance čaka obravnava zakona o spodbujanju investicij, ki omogoča tudi razlastitev, kadar bi investicija to upravičevala. Nevladne organizacije in del opozicije opozarjajo na odmik od ustaljenih praks.

Predlog zakona o spodbujanju investicij, ki je v parlamentarni obravnavi, je že med pripravo naletel na številne negativne odzive. Predlagani zakon ureja področje subvencij za investicije, ki pomenijo nova delovna mesta, pri tem pa izenačuje domače in tuje investitorje. Bolj kot na same spodbude za investicije, do katerih so zadržani v delu opozicije, pa so kritike letele na umeščanje strateških investicij v prostor. Po predlaganem zakonu bi te namreč imele prednosti pred občinskimi prostorskimi akti, obenem pa zakon uvaja tudi možnost razlastive v korist zasebne investicije.

Prav ta določba pa je razburila nevladne organizacije in del opozicije, saj po njihovem mnenju postavlja zasebni interes ob bok javnega v nasprotju s pravico do zasebne lastnine. Tako jih v prvi vrsti moti, da zakon ne spodbuja umestitve investicij v degradirana območja, ki jih je v Sloveniji dovolj. Po mnenju Jerneja Redeka iz Sindikata kmetov Slovenije je norost omogočati investitorjem gradnjo na kmetijskih zemljiščih, ki jih v Sloveniji primanjkuje, in jim obenem za to še dodeljevati javna sredstva v obliki subvencij.

Investitorjem poleg subvencij še prosta izbira
Da je tovrstna razlastitev vprašljiva, je ob predlogu zakona opozarjala tudi že zakonodajna pravna služba državnega zbora, ko je zapisala, da predlagani razlastitveni namen pomeni odmik od že določenih namenov, ki se v prvi vrsti nanašajo na javne investicije in infrastrukturo, kjer so dileme okoli razlastitve precej manjše kot pri investicijah zasebnika. Po mnenju zakonodajno pravne službe je treba upoštevati tudi zakon o urejanju prostora, ki izrecno določa, da je razlastitev dopustna le v javno korist in ni dopustna, če država ali občina razpolagata z drugo ustrezno nepremičnino, ki bi zadostila istemu namenu.

Tudi urbanistka Maja Simonetti z Inštituta za politike prostora opozarja, da tovrstni predlog razvrednoti občinske prostorske načrte, v katerih se razvojni interesi uskladijo in politično legitimirajo. Zdaj pa bo zakon prezrl potencialni vpliv nove investicije na spremembe namenske rabe. Nekdanji minister za okolje Pavel Gantar pa meni, da tovrstno zastavljen zakon v praksi pomeni, da bodo investitorji prosto izbirali lokacijo za svojo investicijo, občine pa bodo potem ob veselju, da so izbrane, na hitro spreminjale prostorske akte in razlaščale. Sporna pa se mu zdi tudi z zakonom določena možnost, da občine nepremičnine lahko prodajajo pod ocenjeno vrednostjo.

Predlagani zakon sicer določa, da bodo spodbud investicije upravičene, če bodo vredne najmanj 1 milijon evrov v predelovalni dejavnosti, pol milijona evrov v razvojno-raziskovalni dejavnosti in 400 tisoč evrov v storitveni dejavnosti. Pri čemer bodo merila za dodelitev spodbud število ustvarjenih delovnih mest, pa tudi njihova kvalificiranost, dolgoročna vpetost investicije v regijo, njeni učinki na regionalni razvoj in podobno.

Kot strateške investicije pa zakon opredeljuje tiste investicije, ki so vredne najmanj 40 milijonov v predelovalni ali storitveni dejavnosti, pri čemer mora za 10 let zagotoviti najmanj 400 delovnih mest oziroma 20 milijonov v razvojno raziskovalni dejavnosti, pri čemer mora za 10 let zagotoviti najmanj 200 delovnih mest. Te pa bodo opredeljene kot javna korist, za katero je omogočena tudi razlastitev, medtem ko bi, če je zemlja občinska, občina imela bodisi možnost prodaje bodisi sklenitve stavbne pravice.

Opozicija skeptična do javnega interesa in subvencij
Vsi zadržki so bili predstavljeni tudi na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo, a se koalicijski poslanci z njimi niso strinjali in upoštevali le tehnične pripombe zakonodajno pravne službe. Razlastitve pa so zmotile predvsem opozicijo. Tako je poslanec NSi-ja Matej Tonin ocenil, da bi se morali, če obstajajo težave s postopki razlastitve, lotiti spremembe osnovnega zakona in ne vpeljevanja druge možnosti skozi nov zakon. Prav tako so v NSi-ju skeptični do subvencij, saj menijo, da bi bilo bolje, da bi država investicije spodbujala z manjšimi davčnimi obremenitvami.

Podporo zakonu so poleg NSi-ja odrekli tudi v Levici, kjer so v parlamentarno obravnavo vložili tudi amandma, ki bi črtal možnost razlastitve za strateške investicije. Po stališču poslanske skupine Levice je taka sprememba nadaljevanje praks te vlade, ki tuje investicije vabi s krčenjem delavskih pravic, nižanjem cene dela, rahljanjem okoljskih standardov in nižanjem davka na dobiček. Ob tem pa poslanec Levice Franc Trček opozarja, da "delavci za razliko od kapitala ne morejo pobegniti na Ciper ali v Republiko Srbsko." Po mnenju Levice bi morala politična odločitev med kapitalom in okoljem temeljiti na ustavi, v kateri je zapisano, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Poslanci bodo predlog zakona obravnavali na današnji seji, glede na stališča, predstavljena na odboru za gospodarstvo, pa gre pričakovati, da bo zakon prejel podporo poslancev koalicije.