Nekaj časa je sicer kazalo, da bi lahko učitelji bojkotirali izvedbo osnovnošolskega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), a bo ministrstvo vendarle zagotovilo sredstva za plačilo ocenjevalcev.

Kar 3.183 od dobrih 3.600 učiteljev v osnovnih šolah, ki so predvideni za ocenjevanje nalog na majskem NPZ-ju učencev v 6. in 9. razredu, je bilo odločenih bojkotirati omenjeno delo, če zanj ne bi dobili dodatnega plačila. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) so prepričani, da popravljanje omenjenih nalog ne more soditi v reden delovnik učiteljev. Šolski sindikat je namreč kmalu po tistem, ko je Osnovna šola Prule pristojnemu ministrstvu sporočila, da svoje učitelje umika iz ocenjevanja, če zanj ne bodo primerno plačani, med svojim članstvom izvedel povpraševanje, koliko učiteljev bi bilo pripravljenih bojkotirati popravljanje nalog, če za to delo ne bi dobili dodatnega plačila. Kot so na začetku aprila pojasnili v sindikatu, so prvi podatki kazali, da bi bila udeležba v bojkotu "tako rekoč stoodstotna".

Predstavnica učiteljev je za Prvi Dnevnik izrazila obžalovanje, da so morali po nekaj letih opozoril tokrat poseči po neljubi metodi, napovedi bojkota.

Predstavniki Sviza in ministrstva so se na začetku aprila dogovorili, da bo ministrstvo do danes pripravilo spremenjen pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja. Ministrstvo in Sviz sta se danes še dogovorila, da bo ministrstvo do začetka šolskega leta 2015/2016 z vsemi deležniki začelo strokovno razpravo o nadaljnjem razvoju NPZ-ja.

Znanje je neprecenljivo. Kako ga torej ovrednotiti?
Ob zahtevi učiteljev po dodatnem plačilu za popravljanje t. i. ekstercev se je v preteklih tednih med njimi, učenci in starši vnovič odprlo vprašanje pomena nacionalnega preverjanja znanja v devetletki. Rezultati, ki jih učenci na tem preverjanju dosežejo, namreč ne vplivajo na njihove šolske ocene, le v redkih primerih pa jih srednje šole upoštevajo pri izbiri kandidatov za vpis.

Predsednik nacionalne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja, dr. Janez Vogrinc, pojasnjuje, da učenci na nacionalnem preverjanju lahko pokažejo svoje trajno znanje in primerjajo svoje dosežke z vrstniki iz vse države: "Si pa upam trditi, da je tam, kjer ravnatelji dajejo velik pomen nacionalnemu preverjanju znanja, tudi odnos učiteljev do tega boljši, s tem pa tudi odnos učencev in staršev."

Petodstotna vrzel
Učitelji lahko na podlagi dosežkov svojih učencev ovrednotijo svoje delo. S stališča šolske politike pa so NPZ-ji pomembna povratna informacija, ki pove, kako uspešno vsi vpleteni v šolskem sistemu dosegajo standarde znanja, ki jih imamo postavljene v devetletki. Pred leti so prav eksterni izpiti razgrnili, da so dosežki učencev z vzhoda države na teh testih pod državnim povprečjem. Po nekaj letih analiza razgrinja, da so se razlike v znanju učencev nekoliko zmanjšale med regijami: "A imamo še vedno zasavsko regijo, spodnjeposavsko regijo ter pomursko in koroško, kjer učenci pri slovenskem jeziku dosegajo nekoliko nižje dosežke, kot je povprečje v državi, res pa je, da so te razlike lani znašale približno 5 odstotkov," pravi Vogrinc.

Tudi učenci s posebnimi potrebami na omenjenih preizkusih dosegajo vidno slabše rezultate od svojih vrstnikov, kljub ogromnemu finančnemu vložku v njihovo dodatno strokovno pomoč. Kot pravi Vogrinc, šolska politika lahko na podlagi rezultatov NPZ-jev vpelje v prakso določene spremembe, ki te razlike med učenci zmanjšajo.

Nataša Lang (Radio Slovenija), L. D.