Zgodbe otrok in družin, ki jih na Valu 202 nizamo od lanske pomladi, so namreč dodobra spremenile pogled javnosti na to, v kakšnih razmerah odraščajo tisoči otrok v naši družbi. Odziv nanje je bil in je še vedno velik, poslušalci pa se odločajo za zelo raznoliko pomoč - od take v hrani, oblačilih, potrebščinah, pohištvu, odločajo se za plačevanje šolskih kosil, obšolskih dejavnosti ali zapadlih položnic, nekateri so organizirali prave akcije zbiranja pomoči, skoraj 2.300 naših poslušalcev se je odločilo, da bodo botri kateremu izmed otrok, nekateri tudi več otrokom.

Gospo Alenko je k botrstvu pritegnilo spoznanje, da se vse to, o čemer posluša, res dogaja tukaj, zdaj in med nami. Takoj se je odločila, da ne bo ostala le poslušalka …

"Sem botra trem otrokom, plačujem tudi nekaj šolskih kosil, za vse tiste stvari, ki jih sama ne morem več plačati, pa skušam navdušiti druge. Nagovarjam skorajda že vsakega, ki ima pet minut časa in me je pripravljen poslušati," se pošali Alenka, ki je k projektu pritegnila sestro, taščo in številne prijatelje ter sodelavce. Nagovorila jih je Alenka in nagovorile so jih zgodbe, ki so jih poslušali tudi na njeno pobudo. Seveda so zgodbe nagovorile tudi njo. Včasih, kot priznava, še preveč, saj so jo spremljale vsepovsod: "Morala sem se resno pogovoriti sama s seboj, saj so zgodbe odhajale z menoj domov. Včasih sem se tudi zjokala pred otroki, ko sem pomislila, v kakšnih stiskah morajo biti mame, ki otrokom ne morejo ponuditi niti delčka tega, kar lahko svojim ponudim jaz.”

Revščina je, kot pravi, postala tudi tema njenih vsakdanjih pogovorov.

"Ljudje veliko razmišljajo o tem in nisem še srečala človeka, ki ne bi želel živeti v socialni državi. To, da so otroci lačni, je preprosto nesprejemljivo!”

Za gospoda Izidorja iz Kranja pomeni pomoč otrokom v projektu Botrstvo le del njegove humanitarne dejavnosti. Tudi njega jezi in žalosti, da se pomanjkanje na celini izobilja sploh lahko zgodi …

"Mislim, da si Slovenija kljub vsem težavam ne bi smela dovoliti, da se kateri koli otrok ne more šolati, da je lačen ali da nima vsaj za silo primernega bivališča. Zato mi je zasnova neposredne pomoči otroku tako zelo blizu in sem bil zelo vesel, ko se je taka priložnost ponudila tudi pri nas. Koncept botrstva smo sicer poznali že prej, moja žena je namreč že vrsto let botra otroku v Kambodži.”

Izidor je boter petim otrokom, kljub temu pa je čutil, da mora narediti še več, zato se je konec lanskega leta lotil še posebnega humanitarnega projekta.

"Pripravili smo koledar, sam sem prispeval fotografije, hčerka pa oblikovanje in čeprav smo se za akcijo odločili zelo pozno, je bil izkupiček zavidljivo visok. Nakazali smo ga v botrski sklad in dober občutek je, ko veš, da ga dobijo tisti, ki ga najbolj potrebujejo!"

In takih otrok je žal vse več, na svojega botra jih trenutno čaka približno 300, prihajajo pa nove in nove prošnje, že opremljene z vsemi potrebnimi dokazili centrov za socialno delo in drugih ustanov, da otroci res živijo v razmerah, kjer 30 evrov na mesec pomeni veliko.

Več informacij o pomoči otrokom v projektu Botrstvo najdete na naši spletni strani. Zelo veliko lahko naredite že s tem, če lahko širite tam zbrane in zapisane zgodbe otrok, s katerimi opozarjamo na pomen projekta in na vse večjo revščino med nami. Del Botrstva pa lahko postanete tudi tako, da na Facebooku postanete prijatelj glasnice projekta Sapramiške. V petek je bila glavna zvezda predstave na OŠ Vransko - Tabor, potem ko se je poslovila od prijaznih malčkov iz številnih oddelkov ljubljanskega vrtca Jelka.