V Sloveniji odmevajo pisma s pretečo vsebino in priloženim nabojem; namenjena so bila najvišjim politikom v državi in njihovim družinskim članom. Šlo naj bi najmanj za šest ali sedem pošiljk, tri so bile poslane na domače naslove premierja Janeza Janše ter podpredsednikov vlade Mateja Tonina in Zdravka Počivalška. Gre za zavržno dejanje, je bilo slišati iz skoraj vseh političnih strank, policija pa še išče pošiljatelja, ki mu grozi do dve leti zapora.
Zadevo je za Odmeve komentiral varnostni strokovnjak Denis Čaleta, spraševala je Rosvita Pesek.
Ali se bo kaj okrepilo varovanje teh oseb, ki so dobile grozeče pošiljke? Bi se moralo?
To je predvsem vprašanje za policijo. Prepričan sem, da se bodo glede na oceno ogroženosti, ki jo bo policija absolutno naredila in posodobila, neki ukrepi zagotovo okrepili, ne samo do varovanih oseb, ampak tudi širše do družinskih članov, saj naj bi v nekaterih primerih grozili tudi njim.
Redko je oziroma manjkrat videno, da se tarče rišejo na obraze ljudi.
Slišali smo, da je dejanje zavržno, in to je absolutno dejstvo. Kot družba moramo imeti do tega nično stopnjo tolerance ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti. Seveda se pa odpira kar nekaj varnostnih dilem, vezanih na varovanje pomembnih oseb. Do zdaj smo varnostno okolje v Sloveniji dojemali kot razmeroma varno. Tudi varovane osebe nekako niso v popolnosti dojemale, da s funkcijo pride tudi varovanje. To je določen poseg v zasebnost in težko se varovana oseba v danem trenutku odloči, kaj je zasebno in ne potrebuje varovanja in kaj je v obsegu funkcije, s čimer varovanje pride.
Spomnimo se prejšnjega dolgoletnega premierja Drnovška, ki se je odpovedal varnostnikom in tako naprej, kot neko dejanje, s katerim so želeli pokazati na neko sproščenost. Nekako smo tudi s kolegi živeli v prepričanju, da imajo tisti štirje najvišji predstavniki države pred svojim domovanjem neko hiško, v kateri je varnostnik 24 ur na dan. Očitno danes ni več tako. Tega varovanja tudi njihovih domov ni več.
V zgodovinskih korakih smo to opustili. Seveda je z varnostnega vidika absolutno nepotrebno dejstvo, da varovana oseba, ko opravlja funkcijo, ne more priti v svoj dom in reči, zdaj sem v varnostnem mehurčku. Dejstvo je, da z nastopom funkcije to pomeni, da je varovana oseba 24 ur na dan. Seveda je to odvisno od ocene ogroženosti, ki velja trenutno v državi, in temu policija tudi prilagaja varnostne ukrepe. Ampak težko je potegniti jasno ločnico med tem, kaj je opravljanje funkcije v okviru neke službe in kaj je zasebno življenje. Glede na to, da se varnostna situacija ne samo v Sloveniji, ampak nasploh poslabšuje, bomo morali kot družba razumeti, da varovana oseba mora zraven funkcije sprejeti tudi to, da je varovana 24 ur na dan; pri nekih višjih stopnjah varnostnih tveganj pa tudi ožja ali širša družina.
Ali ni zaradi vsega, kar se je v zadnjem letu epidemije dogajalo, tudi zaradi dogodkov ob sredah in vročih protestov, pri nas varnostna situacija že tako ali tako precej razgreta?
Sam bi se popolnoma strinjal z vašo ugotovitvijo. Ampak še enkrat povem, imamo organe, ki skrbijo za varovanje naših najbolj vidnih predstavnikov. Zdi se, da so nekako presodili, da ni treba dvigovati stopnje varovanja. Ampak ob poti vidimo polno nekih dejavnikov, tudi situacijo na Kredarici, ki ne mečejo ravno dobre luči na državo kot tako, da ne zna zavarovati svojih vidnih predstavnikov, ko so na funkciji.
Hočete reči, da bi morala na Kredarici biti varnostna služba ob premierju?
Absolutno, saj sva pravkar o tem govorila, da predsednik vlade ni predsednik vlade samo v določenem delu dneva, ampak je 24 ur na dan. To pomeni, da bi tam moral biti varnostnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje