"V skladu z izrečeno prisego bom storil vse, kar zmorem in znam za dobro Slovenije. Želim si dobrega in konstruktivnega sodelovanja. Upam, da bomo tudi takrat, ko se ne bomo strinjali, ohranili spoštljiv odnos. Predvsem pa upam, da bomo ohranili zaupanje, ki so nam ga namenili volivci in volivke," je ob izvolitvi povedal Cerar.

V današnji razpravi so poslanke in poslanci sicer ponavljali argumente, zaradi katerih Cerarja podpirajo oziroma mu podporo odrekajo. V razpravi so se največkrat oglasili poslanci SMC-ja, ki so izražali podporo Cerarju.

Dragan Matić je poudaril, da je namen SMC-ja zlasti sprememba politične miselnosti in vrnitev k prvobitnemu poslanstvu politike, ki je trud za blagor sedanjih in prihodnjih rodov, pri čemer želijo tvorno sodelovati z vsemi dobro mislečimi. Matić je prepričan, da prav k tem ciljem teži tudi Cerar.

Podporo mu je v razpravi izrazilo tudi nekaj poslancev DeSUS-a. Uroš Prikl je tako zelo optimističen glede zapisanega v koalicijski pogodbi in predvsem glede tega, kar je danes v predstavitvi programa povedal mandatarski kandidat.

Opozicija mu očita pomanjkanje konkretnih rokov in ukrepov
V SDS-u pa so Cerarju očitali pomanjkanje konkretnih predlogov. Po besedah poslanca SDS-a Branka Grimsa Cerarju volilni izid nalaga izjemno veliko odgovornost, tudi zato, ker še vedno ni predstavil konkretnega, na številkah in rokih oprtega programa.

Matej Tonin (NSi) pa je spomnil na Cerarjeve besede, da se "moramo skupaj odločati za drugačno pot". A, kot pravi Tonin, tega v NSi-ju niso čutili, saj bi se moral za drugačno delo najprej nasloniti na tiste stranke, ki si drugačne Slovenije tudi želijo. "Kot kaže koalicijska pogodba, pa se boste naslonili na stranke, ki tako rekoč nadaljujejo staro prakso," je dejal.

Za Združeno levico (ZL) je program vlade, kot ga je mogoče razbrati iz osnutka koalicijske pogodbe, nekonsistenten, nedosleden in na nekaterih mestih v nesprejemljivem nasprotju s programskimi cilji ZL-ja, je dejala Violeta Tomić. Cerarja je opozorila, da bo ZL "vedno opomnik, kadar bo vlada skrenila z zastavljenih ciljev, ki so v prvi vrsti skrb za državljane". Poslanci SD-ja in ZaAB-ja v razpravi niso sodelovali.

Cerar: Ne moremo privoliti v diskvalifikacije
Na nekatere očitke iz razprave se je pred glasovanjem odzval tudi Cerar. Med drugim je zavrnil očitke predsednika SDS-a Janeza Janše o nelegitimnosti volitev. Nastali položaj po obsodbi Janše ni lahek, a volitve zaradi tega niso vprašljive, je dejal. Poudaril je tudi, da je SMC v politični prostor vstopil brez političnega bremena iz preteklosti, zato ne morejo privoliti v diskvalifikacijo njihove sedanje pozicije.

Glede očitkov, da ni predstavil konkretnih ukrepov oziroma nobenih številk, pa je dejal, da je danes predstavil programske zasnove delovanja prihodnje vlade, ne pa vladnega programa ali koalicijskega sporazuma. Ni se mu namreč zdelo "tako zelo nujno predstaviti številk, sploh pa ne tistih, ki so nezanesljive in lahko zavajajo". Številke bodo tako po njegovih besedah predstavljene ob pravem času na pravi način.

Po Cerarjevih besedah tudi ni res, da jim zmanjkuje poguma in volje za spremembe. Če bo treba, bodo sprejemali tudi radikalne ukrepe, sicer pa jih bodo sprejemali preudarno ob pravem času. Zavrnil je tudi očitke, da SMC nima programa in da so stranka anonimnežev.
Na kritike NSi-ja in ZL-ja glede poteka koalicijskih pogajanj pa odgovarja, da so med njimi očitno bistvene razlike v dojemanju, kako peljati to družbo naprej. "SMC je na volitvah dobil takšno število glasov, kot ga je, in to v pogajanjih nekaj pomeni," pravi Cerar. Ob tem je poudaril, da če imata NSi ali ZL koncept, ki je popolnoma nezdružljiv s SMC-jem, potem ne morejo sodelovati v koaliciji, če stranki ne privolita v kompromis. "Ne moremo mi sprejemati vašega programa, če smo dobili tako veliko število glasov volivcev," je dejal.

"Nismo še dozoreli kot državotvorna družba"
"Ko smo pred 23 leti Slovenci dosegli državno neodvisnost, si seveda nismo mogli predstavljati vseh izzivov, ki so bili takrat pred nami. Mnogim smo bili do zdaj kos, v nekaterih pogledih pa kot posamezniki in kot nacija še nismo dozoreli do tiste stopnje, da bi lahko polno zaživeli kot državotvorna, družbeno odgovorna in v trajnostni razvoj naravnana družba. Posledica te nedozorelosti je sedanja finančna, ekonomska in navsezadnje socialna kriza, ki je v pretežni meri posledica naše lastne krize vrednot in lastnih napak ter manj svetovne finančne krize, ki nas je močno oplazila po letu 2008," je za uvod v izredno sejo DZ-ja opozoril Cerar.

V nagovoru je poudaril, da ima Slovenija vse človeške in druge možnosti, da postane uspešna država. Doseči pa je treba neko skupno odločitev za to. Vlada bo morala po njegovih besedah predvsem vzbuditi zaupanje v državne institucije, za kar je potrebno spoštovanje pravne države in temeljnih vrednot. Vsi državljani pa bi se pri tem morali zavedati, da je vladavina zakonov pomembna družbena dobrina.

Po besedah prihodnjega predsednika vlade bo treba močneje ozavestiti, da je slovenska država temeljna politična dobrina. "Zato si moramo dokazati, da smo jo sposobni voditi kot dobri gospodarji. Skrbno moramo varovati državno premoženje in preprečevati razsipnost in korupcijo, odreči pa se je treba rušilnim in nesmiselnim ideološkim spopadom," je poudaril Cerar.

Poslanstvo politike bo tudi razvojno usmerjeno, temeljilo pa bo na gospodarski rasti, ohranjanju delovnih mest in ustvarjanju novih ter na večanju mednarodne konkurenčnosti. Zato je treba njegovem prepričanju zagotoviti predvidljivo in enostavnejše gospodarsko okolje kot tudi primerno okolje za razvoj potencialov v javnem sektorju, za dobro sodelovanje s civilno družbo ter za socialno podprto, duhovno in psihofizično zdravo družbo.

Katere so prioritete nove vlade?
Cerar je tudi naštel nekatere prioritete njegove vlade, med katerimi bo tudi zagotavljanje razmer za dostopno kakovostno in učinkovito zdravstvo. Med ukrepi s področja financ in gospodarstva je napovedal učinkovite ukrepe za pobiranje dajatev in zeleno davčno reformo ter poenostavitev sistema javnega naročanja.
Stabilizacijo javnih financ pa namerava doseči predvsem z ustrezno gospodarsko rastjo, a zanjo potrebujemo večjo porabo. Slovenija pa potrebuje stabilen bančni sistem, njegova sanacija pa mora potekati skozi sanacijo gospodarstva.

Na področju energetike je napovedal energetsko sanacijo stavb, nadaljevanje vlaganja v gradnjo verige hidroelektrarn in neodvisno revizijo projekta Teš 6.

"Pripravili bomo nacionalni program varstva okolja, s pomočjo državnih, evropskih in drugih sredstev bomo pomagali lokalnim skupnostim zgraditi omrežja za oskrbo s pitno vodo in omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne vode, uveljavili bomo zakonsko ureditev, po kateri bo odgovorni za onesnaženje v okolju tudi plačnik škode, ter vzpostavili ničelno toleranco za povzročitelje namenskih škodljivih posegov v okolje. Zavzeli se bomo tudi za zapis pravice do pitne vode v ustavi," je poslancem pojasnil prihodnji premier. Javna uprava pa bo po njegovih besedah bistveno učinkovitejša in prijazna do uporabnika. Na področju lokalne samouprave pa namerava vlada v prvi polovici mandata pripraviti strategijo razvoja in spodbujati avtonomno povezovanje in združevanje občin.

Janša: Smo v brezpravnosti
Stališče SDS-a je uvodoma predstavil Janša. Povedal je, da če bi živeli v nekem normalnem času, bi vsi v dvorani želeli čim več uspeha velikopoteznemu vladnemu programu, ki bi moral biti predstavljen. "Žal pa ne živimo takšnega časa. To, da vas jaz nagovarjam, je eden izmed dokazov za to. Nikoli se ni zgodilo, da bi v imenu opozicije govoril zapornik," je dejal Janša.

Pojasnil je, da imajo prav tisti, ki to označujejo za izjemno čudno, neskladno z nekimi normami. Vendar ni težava posledica, temveč v vzroku. Ob tem je poudaril, da je bil kot vodja opozicije zaprt tik pred volitvami.

"Smo na neki točki brezpravnosti in jaz za zagovornico sem živi dokaz za to," je dejal Janša in nadaljeval svoj govor s spominjanjem na dogodke ob zadnjih volitvah, predvsem na to, da je bila izjemno slaba volilna udeležba, ter skušal razložiti vzroke za to.

Dotaknil se je tudi programa vlade in ob tem opozoril, da je Cerar prvi mandatar, ki ni predstavil nobenih rokov, kdaj naj bi se realizirali določeni ukrepi.

Proti Cerarju tudi NSi in ZL
Cerarja za mandatarja, poleg SDS-a, ne bodo podprli v NSi-ju in Združeni levici. Vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec je dejal, da je tudi prihodnja vlada očitno privolila v neoliberalni konsenz, zaradi česar Cerarja ne bodo podprli. Mesec je še povedal, da so dosedanje vlade zaradi sledenja interesom kapitala v preteklih letih napravile nepopravljivo škodo, zato od nove vlade pričakuje, da bo "železne zakone zgodovine postavila pod vprašaj".

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak pa je prav tako napovedala, da Cerarja ne bodo podprli, saj v programu prihodnje vlade oziroma koalicijski pogodbi ne vidijo konkretnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest.

ZaAB bo podprl Cerarja
Vodja poslancev ZaAB-ja, stranke, ki je ostala pred vrati koalicije, Jani Möderndorfer je v svoji razpravi namignil, da v njegovi stranki niso preveč srečni, da so del opozicije. Tako je razložil, da se partnerji pri pogajanjih razidejo, če ne najdejo skupnih rešitev.

Tokrat se je to zgodilo zaradi razlogov, ki so bili svojevrstna novost, je opozoril in dejal, da SMC-ju tokrat ni bila všeč stranka, ki ni uživala zaupanja, ker naj bi bila eden izmed krivcev za predčasne volitve. Möderndorfer pa je ob tem poudaril, da ZaAB ob razpadu prejšnje vlade sploh ni obstajal.

Opomnil je še, da je Cerar govoril le o zdravstveni reformi. Manjkata pa reforma trga dela in reforma pokojninskega sistema. Vendar bo ZaAB dal "iskreno podporo" pri potrjevanju Cerarja za mandatarja.

Spomin na žrtve totalitarizmov
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v uvodu izredne seje poslance spomnil, da smo 23. avgusta v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta počastili spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Po njegovem mnenju je prav, da poslanci izrazijo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov ter s svojim udejstvovanjem obnavljajo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi. Brez tega bo spomin na žrtve zbledel, a ran se ne da pozdraviti z molkom. Zato želi, da bi DZ postal prostor političnega dialoga in da bo nenehno ohranjal spomin na vse žrtve totalitarnih režimov.

Poslanci so nato imenovali nova podpredsednika DZ-ja, Janka Vebra (SD) in Primoža Hainza (DeSUS).