Matej Accetto, docent za evropsko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti, je v svoji kolumni pod drobnogled vzel knjigo generalnega sekretarja vlade, ki odhaja na Evropsko računsko sodišče. Knjiga je bila izdana pri založbi Uradni list.

"Ob prvi vesti o njej sem bil začuden, saj si nisem niti mislil, da bi bil Milan M. Cvikl pravnik, kaj šele, da bi imel čas, znanje in voljo poglobljeno ukvarjati se s pravom EU-ja, ki je tudi moje osrednje strokovno področje." Cvikl je namreč po izobrazbi ekonomist.

Uradni dokumenti v slovenščini in angleščini ...
Kot nadaljuje Accetto, knjiga obsega 1023 strani, od katerih pa je kar 920 strani namenjenih prečiščenima različicama obeh temeljnih pogodb, kot jih spreminja Lizbonska pogodba, in sicer v slovenščini in angleščini.

... nekaj Wikipedije ....
Cviklovega dela je tako na koncu, ko odštejemo še uvodne besede, le 70 strani, a še za teh 70 strani Accetto dvomi, da so avtorsko delo bodočega člana Evropskega računskega sodišča.

Prvi del namreč prinaša zgodovinski pregledni opis povezovanja in vsebine preteklih temeljnih pogodb, ki je skorajda enak člankom z zadevno tematiko na angleški Wikipediji (vse primere si sicer, kot rečeno, lahko preberete v Accetovi kolumni). "Presenetljiva podobnost" sledi tudi v drugem delu, ki je namenjen predstavitvi spodletele Pogodbe o Ustavi za Evropo.

... pa še skoraj popoln prepis obrazložitve ratifikacije
Tretji in osrednji del teh 70 strani pa je namenjen predstavitvi novosti Lizbonske pogodbe, kjer pa Acceto ne najde več citatov iz Wikipedije, kar pa še na pomeni, da so besede Cviklove: pravnik namreč odkrije, da je besedilo skoraj enako obrazložitvi, ki jo je slovenska vlada konec leta 2007 priložila predlogu zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe in objavila v Poročevalcu Državnega zbora.

Profesor Accetto ne more verjeti: "Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar s spletne enciklopedije Wikipedija."

"Knjiga in založba si zaslužita resno grajo"
In še dodaja: "Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršne koli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo."

Cvikl: Zgodovina EU-ja in opis Lizbonske pogodbe sta lahko samo ena
In kako odgovarja Cvikl? Za Siol.net je dejal, da je pri pisanju uporabljal izvirne vire, ki naj bi nastali pred zapisom na Wikipediji. To naj bi bili viri, ki "jih uporabljamo vsi". Ob tem je še dodal, da sta zgodovina EU-ja in opis Lizbonske pogodbe lahko samo ena. Za komentar smo ga želeli vprašati tudi na MMC-ju, vendar se nam za zdaj še ni oglasil na telefon.

Pavliha: Presenečen sem
Sicer pa očitki zelo presenečajo pisca uvodnika Marka Pavliho, ki pa se ni spuščal v to, od kod je Cvikl črpal podatke. Prav tako se ne ukvarja s tem, zakaj je njegovo ime na naslovnici, a kot sam meni, naj bi šlo za komercialne namene.

Kot za MMC še dodaja, sta tako Wikipedija kot Poročevalec javno dobro, če pa niso navedeni viri, gre za intelektualno nepoštenost.

Ob tem še zagotavlja, da je njegovih pet strani uvodnika zagotovo njegovo avtorsko delo.