Irglova, ki je predsednica komisije DZ-ja za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je ob tem poudarila, da je komisija, ki jo vodi, edino parlamentarno telo, ki se trenutno ukvarja s problematiko povojnih pobojev. Dejala je, da lahko vladna ekipa v vsakem trenutku računa na pomoč komisije, tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za postavitev spomenika žrtvam v Barbarinem rovu v Hudi Jami.

Polaganja vencev sta se udeležila tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs.

Dežman pričakuje, da se bodo v prihodnje izvedla vsa načrtovana dela urejanja grobišča, med katera sodijo ocena zunanjega prostora za ureditev grobišča, nadaljevanje raziskave in odkrivanja posmrtnih ostankov v prvem rovu ter dokončna ureditev Hude Jame, ki naj bi postala kulturni spomenik.

Trenutno sicer poteka priprava jamskih prostorov za namestitev posmrtnih ostankov tistih žrtev iz rova, ki so jih med preiskavo dvignili na površje, je dejal Marko Štrovs.

V jami od dva do tri tisoč žrtev
Med izkopavanji v Hudi Jami pri Laškem so do zdaj našli posmrtne ostanke okoli 720 žrtev povojnih pobojev, v rovu pa naj bi jih bilo skupaj od dva do tri tisoč. Šlo naj bi za pobite vojne ujetnike in civiliste iz taborišča na Teharjah. Ugotovitve naj bi sicer kazale, da so žrtve pobijali v več 'valovih', poboje pa naj bi izvršile slovenske enote KNOJ-a (Korpusa narodne obrambe Jugoslavije).