Transparency International Slovenija (TI) je v svojem najnovejšem poročilu ugotavljal, kako se občine na lokalni ravni spoprijemajo s preglednostjo delovanja in kako ravnajo s tveganji korupcije. Pri tem se je bolj ali manj potrdilo to, kar smo vsi že nekako vedeli, je pojasnil generalni sekretar slovenske veje TI-ja, Vid Doria.

TI Slovenija je v dveh slovenskih občinah, občini Dornava in mestni občini Velenje, tako preveril 43 kazalnikov in izdelal oceno, kakšne zakonodajne možnosti akterji lokalne oblasti sploh imajo pri zagotavljanju integritete, preglednosti in preprečevanju korupcije, kako dejavno izvajajo to vlogo in kako jo izvajajo.

Dobri v papirjih, slabi v dejanjih
Ocena ni preveč laskava za obe občini, V TI-ju Slovenija pa so prepričani, da, sodeč po izkušnjah, lahko izsledke z veliko verjetnostjo posplošimo tudi na druge občine. Čeprav imata po Dorijevih besedah obe občini precej zakonskih možnosti ukrepanja proti korupciji, se na tem področju dogaja bolj malo. Uradno je zahtevam sicer zadoščeno, saj niti Velenje niti Dornava nimata težav s sprejemanjem pravilnikov, načrtov integritete, etičnih kodeksov ipd., zatakne pa se v praksi, kjer se ti ukrepi ne izvajajo.

Še več, občini te dokumente vidita kot neke vrste birokratsko breme in nepotrebnost, kar gre z roko v roki s tem, da je pri občinskih funkcionarjih in zaposlenih veliko nevednosti na področju integritete in preprečevanja korupcije. Zato občinski uslužbenci tveganj, povezanih s korupcijo, niti ne zaznavajo, ker temu področju ni namenjeno praktično nič dodatnega dela, je dejal Doria in pristavil, da sta npr. velenjski župan Bojan Kontič in njegov podžupan Peter Dermol sodelovanje v raziskavi odklonila.

Javna naročila še vedno kanal za odtekanje denarja
Največji korupcijski tveganji tako še vedno predstavljata področji zaposlovanja občinskih funkcionarjev in javna naročila, prav tako pa ni vzpostavljenih zadostnih ukrepov za zmanjšanje teh tveganj.

"Nadzorni odbor ima v občini ključno vlogo sprotnega nadzora nad porabo občinskih sredstev, a pogosto nima dovolj strokovnih članov in ne deluje dovolj kakovostno, kar je še posebej kritično v manjših občinah. Problematična je tudi odsotnost oz. nezmožnost odkrivanja nepravilnosti ter kritičnega poročanja lokalnih medijev," ugotavljajo v TI-ju Slovenija, kjer pomanjkanje nadzora izpostavljajo kot enega izmed ključnih dejavnikov.

Obravnavani občini sta popolnoma padli tudi pri omogočanju sodelovanja civilne družbe v lokalnih političnih zadevah. Na Dobrni so se izgovorili, da med ljudmi niti ni pretiranega zanimanja za to, je za MMC povedal Doria in dodal, da se lahko zaradi majhnosti nekako vse zmenijo po neuradnih kanalih. A s tem se izgubita sledljivost in posledično preglednost delovanja občine, je opozoril Doria in dodal, da pa ima ta neformalni dostop do oblastnikov vseeno tudi nekaj pozitivnih plati. Ne strinja pa se, da med ljudmi ni zanimanja za sodelovanje pri političnih zadevah, saj so bile občinske volitve s 55-odstotno udeležbo nadpovprečno obiskane.

Nasploh imata občini težave s preglednostjo poslovanja, kar je razvidno že s preprostega obiska spletnih strani. Tako ni zakonodajne sledi, proračuni so povprečnemu občanu preveč zapleteni, lastništvo v občinskih podjetjih ni nikjer navedeno ipd. "Občina Velenje, recimo, vedno najame zunanjega revizorja za revizijo poslovanja, poročilo pa ni javno. V zadnjih petih letih so prijavili pet lobističnih stikov, kar je največ med slovenskimi občinami, a še vedno zanemarljivo," je kot primer navedel Doria.

Da bi popravili stanje, so občinam v TI-ju Slovenija pripravili 19 priporočil, kjer je med najpomembnejšimi večje izobraževanje županov in uslužbencev o korupcijskih tveganjih in zagotavljanju integritete. Država pa bi med drugim morala sprejeti določene ukrepe, ki bi zagotovili večjo neodvisnost lokalnih medijev, s čimer bi zagotovili bolj kakovostno poročanje.